Zaupana nam je bila skrb za arhivsko gradivo upravnih organov po drugi svetovni vojni in najpomembnejših državnih organov, ki delujejo na območju Slovenije danes. Z osamosvojitvijo Slovenije so se na našem državnem ozemlju odvijali pomembni procesi demokratizacije javnega življenja – sprememba družbene ureditve, sprejetje zakonov o denacionalizaciji in popravi povojnih krivic ter seveda demokratizacija družbe, ki so povečali zanimanje javnosti (strokovne in splošne) za slovensko arhivsko zapuščino. Do zdaj smo prevzeli arhivsko gradivo najpomembnejših državnih organov do leta 1990, ki ga hranimo v fondih Skupščine Slovenije, Vlade Slovenije, Predsedstva Slovenije, Republiške volilne komisije, predhodnikov ministrstev.

V sektorju se ukvarjamo z urejanjem in popisovanjem arhivskega gradiva s področja uprave, ki smo ga že prevzeli v osrednji slovenski državni arhiv, hkrati pa sodelujemo z vsakim organom javne uprave posebej pri vrednotenju in odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri njihovem poslovanju. Vključujemo se v pripravo predpisov s področja arhivske dejavnosti in tudi upravnega poslovanja ter sodelujemo z ustvarjalci pri pripravi pisnih strokovnih navodil, strokovnotehničnih navodil in tudi notranjih pravil, ki so podlaga za zavarovanje arhivske kulturne dediščine, ki nastaja pri njihovem delovanju.

Veliko pozornosti namenjamo usposabljanju uslužbencev za delo z dokumentarnim gradivom. Prirejamo seminarje in dodatna strokovna usposabljanja, ki so namenjena opravljanju preizkusa strokovne usposobljenosti za tiste uslužbence, ki skrbijo za sprejem, evidentiranje in odpremo dokumentarnega gradiva v glavnih pisarnah, usklajujejo in nadzirajo ravnanje z dokumentarnim gradivom pred prenosom v stalno zbirko in varujejo dokumentarno gradivo v stalni zbirki ter odbirajo in izročajo arhivsko gradivo pristojnemu arhivu.