Članki

Prošnja mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča, naslovljena na ljubljanskega župana Vladimirja Ravniharja septembra 1935, je zanimiva v dveh ozirih. Najprej je to zgodba njegovega službovanja – sam jo poimenuje zadeva mestnega arhivarja, ki daleč presega usodo običajnega mestnega uradnika. Spopadanje s težavami vse od nastopa leta 1923, zlasti pa mučni zapleti po letu 1933, narekujejo izrazito oseben ton zapisa, ki je bralcu privlačen, hkrati pa sili h kritičnemu pretresu zapisanega.

Setev dobrega, zdravega semena je najučinkovitejši in najcenejši ukrep za uspešno pridelovanje kmetijskih rastlin. Ljudje so se že v davni preteklosti zavedali dragocenosti semen, zato so za setev odbrali najboljše pridelano seme. S to tematiko je povezanih kar nekaj slovenskih pregovorov, na primer: Kakršna setev, takšna žetev. Kakršno seme seješ, tako žito boš žel.

Gozdovi pokrivajo tretjino površine Zemlje. V Evropi je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav. Skoraj 60 % površine države pokriva gozd, kar nas uvršča na tretje mesto po gozdnatosti v Evropski uniji. Gozdovi imajo pomembno vlogo, saj ščitijo vodne vire, čistijo zrak, varujejo tla pred erozijskimi procesi, so sestavni del krajine, nudijo okolje za rekreacijo in sprostitev, so življenjsko okolje različnim živalskim, rastlinskim in drugim vrstam in nenazadnje so gozdovi tudi vir zaslužka. Gozdovi so prepoznani kot eden ključnih blažilcev podnebnih sprememb.

Z mednarodno trgovino in migracijami ljudi k nam vse pogosteje prihajajo organizmi z drugih koncev sveta. Nekateri med njimi se na novih območjih lahko ustalijo in v novem okolju začnejo povzročati škodo, tudi na rastlinah. Med takimi tujerodnimi organizmi je veliko hroščev, ki na nova območja pridejo z živimi lesnatimi rastlinami, lesom in izdelki iz lesa.

Poraz je navadno težko sprejeti. Tako v Evropi kot Aziji mnogi vojaki iz vrst premaganih vojská niso takoj sprejeli dejstva o koncu druge svetovne vojne. Prve mesece in celo leta je bilo kar nekaj takšnih posameznikov, pa tudi enot, ki so bodisi z gverilskimi napadi ali zgolj s skrivanjem vodili svoje »zasebne« vojne še dolgo po formalnem koncu sovražnosti. Med najbolj znane take primere sodijo japonski častniki in vojaki; zadnji med njimi so se v jugovzhodni Aziji predali leta 1974. Nekdanji domobranec Janez Rus se je skrival še nekaj let dlje.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2020.

Letos bo minilo 120 let od začetka delovanja Kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. A skrb za usposabljanje gluhonemih otrok sega vsaj v dvajseta leta 19. stoletja. Septembra 1829 so prve štiri gojence, dva s Kranjske in dva s Koroške, pospremili v Linz in avgusta naslednjega leta je direktor tamkajšnje šole Michael Bihringer kranjskim deželnim oblastem poročal o napredku gojencev v njihovem prvem šolskem letu.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2019.

S plebiscitom 1990 kot vseljudsko odločitvijo in trenutkom poenotenja slovenskega naroda je bil narejen eden ključnih korakov k osamosvojitvi Slovenije.

V okviru projekta e-ARH.si se je 20. in 21. novembra 2019 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala četrta mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

Letos mineva 30 let od preprečitve »mitinga resnice« v Ljubljani. Napovedan je bil za 1. 12. 1989 v organizaciji Odbora združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo – Božur. Miting je bil 6. 11. uradno napovedan in 20. 11. z odločbo Mestnega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana prepovedan. Ker so kljub prepovedi organizatorji še vedno vztrajali na prihodu v Slovenijo, po nekaterih ocenah naj bi jih prišlo od 50 do 60 tisoč, so bili uvedeni posebni ukrepi.

Objavljamo predstavitve strokovnih usposabljanj za delo z dokumentarnim gradivom za uslužbence ustvarjalcev arhivskega gradiva.

Zagotovo eden najuspešnejših slovenskih izumiteljev je Peter Florjančič. Čeprav je bil letos star 100 let, je še vedno poln življenja. Ni trenutka, ko ne bi razmišljal o novem izzivu, o novem izumu. Bil je tudi športnik, pisec melodij in igralec. Živel je v Švici, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnja leta pa na Bledu in v Radovljici.

Medtem ko so jugoslovanski sindikati v prvih povojnih letih pomagali pri obnovi porušene države in v vojni prizadetemu prebivalstvu, pozneje pa sodelovali v boju za izpolnjevanje planskih nalog, so se po uvedbi samoupravljanja in oblikovanju delavskih svetov omejili na pomoč pri njihovih volitvah, na organiziranje dela v podjetjih in nagrajevanje delavcev, v ospredje je stopila tudi njihova vzgojna naloga. Nova usmeritev sindikalnih stremljenj je razvidna tudi iz poročila sindikalne podružnice, ki je delovala v častitljivem paradnem konju slovenskega hotelirstva – hotelu Union v Ljubljani.

V okviru projekta e-ARH.si je 15. oktobra 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo potekal šesti delovni sestanek projekta e-ARH.si.

Doživlja se kot ne vedno pravilno razumljenega igralca. »Umetniki razmišljamo drugače kot večina ljudi, vidimo stvari, ki jih drugi ne,« je prepričan. Tudi njegova igralska generacija se ni pretirano razumela. Biti prvak je bilo dovoljeno le enemu in vsak posameznik je stremel k temu, da bi to postal prav on. Kar je seveda vodilo v tekmovanje in konflikte. Pred Součkom je vladal Stane Sever, nato njegov kolega Polde Bibič.

Letos mineva 200 let od smrti razsvetljenca, mecena, naravoslovca in gospodarstvenika Žige Zoisa. Med pomembnimi zbirkami, ki jih je Zois hranil v svoji hiši na Bregu v Ljubljani, ima poleg mineraloške zbirke najpomembnejše mesto njegova knjižnica, v tistem času ena najbogatejših zasebnih knjižnic na širšem slovenskem prostoru. Svoj knjižni fond je dal Zois večkrat popisati ali pa si je sezname sestavil sam. Nekaj seznamov njegovih knjig hrani tudi Arhiv Republike Slovenije.

Frankfurtski knjižni sejem s skoraj 300.000 obiskovalci, 7.500 razstavljavci iz 109 dežel, 4.000 dogodki in 10.000 novinarji je največji knjižni sejem na svetu. Že od leta 1988 sejem vsako leto gosti po eno državo (ali regijo) častno gostjo. Tradicionalno dolga čakalna vrsta kaže na veliko zaželenost naziva, zato smo še posebej ponosni, da se je Sloveniji uspelo uvrstiti med bodoče države častne gostje. Nosilka laskavega naziva bo leta 2022, za izvedbo pa bo odgovorna nosilka operacije, Javna agencija za knjigo RS.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki leta 2019 praznuje 100-letnico svojega delovanja, vse od 60. let deluje program Slovenščina na tujih univerzah (STU). Organizacijsko, strokovno in vsebinsko je del Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko.

Najstarejša in največja visokošolska ter znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji – Univerza v Ljubljani praznuje stoletnico obstoja. Čeprav so se njeni rektorji na začetku ves čas spopadali s težnjami po ukinitvi, je Univerza v Ljubljani obstala. Danes se uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Prav tako se po številu raziskovalnih projektov uvršča v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13).