Članki

Pedro Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu staršem slovenskega rodu. Družina je zapustila Slovenijo po tragičnih dogodkih ob koncu druge svetovne vojne. Kot misijonar že dolga leta deluje na Madagaskarju, kjer pomaga najrevnejšim že 32 let. Njegovo poslanstvo je ljubezen in sočutje. Predsednik vlade Janez Janša je v imenu slovenske države Pedra Opeko in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa, ki deluje v predmestju Antananariva na Madagaskarju, predlagal za Nobelovo nagrado za mir.

Konec tedna, ko je prisegla prva generacija vojakov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, se je začel s soboto, 1. junija, ki je bila z dogodki manj nabita. Jugoslovanska vojska je še vedno zahtevala izročitev štirih oklepnih transporterjev iz mariborske tovarne TAM. Na delovnem posvetu so se zbrali socialisti, ki se jim je zdelo, da vpliv desnega pola v slovenski politiki narašča. V jugoslovanskem okviru je bilo spet napeto na Hrvaškem.

Urad za prošnje in pritožbe Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije je julija 1963, na podlagi prejete vloge »zaskrbljenega« državljana, v kateri je izražena skrb nad učinkovitostjo oziroma povečanjem korupcijskega tveganja v javni upravi zaradi zaposlitve zakoncev v isti organizacijski enoti in potreba po pravni regulaciji omenjene problematike, Republiškemu sekretariatu za proračun in občo upravo Socialistične republike Slovenije naročil preverbo navedb in izrek o dotični zadevi. Birokracija se je zavrtela in prišla do – birokratskih sklepov.

Na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga opozicija ni udeležila, so govorili predstavniki vseh Demosovih strank. Njegov predsednik dr. Jože Pučnik je poudaril, da smo Slovenci miroljuben narod in da ne zahtevamo ničesar, kar nam ne bi že tako ali tako pripadalo po vseh človeških in božjih zapovedih ter nadaljeval »da le sebični interesi Beograda in nekaterih drugih stojijo na poti naše osamosvojitve«.

Teden dni po pekrskih dogodkih je bilo stanje videti mirnejše, čeprav je bilo politično vrenje po republikah očitno. Armada je dvigovala bojno pripravljenost. Slovenske obrambne sile so se pripravljale na zavarovanje osamosvojitvenih ukrepov. Hrvaška je stopila na pot osamosvojitve s svojimi petimi točkami hrvaškega sabora. Obenem pa je slovenski parlament nadaljeval odprto sejo z razpravo o osamosvojitvenih zakonih. Mednarodna skupnost pa je vedno bolj enakovredno obravnavala predstavnike republik in zvezne oblasti, kar je bilo najbolj očitno pri pogovorih pri Delorsu in Santerju.

Čeprav so na današnji dan v medijih še vedno odmevali nasilni dogodki v Mariboru in na Ptuju, se je burno majsko dogajanje ob izteku meseca zlovešče umirjalo. Vojaškemu vrhu je postajalo vse bolj jasno, da Slovenci mislimo resno, zato so v navideznem zatišju, po eni strani dopolnjevali načrte za bojno uporabo enot JA, po drugi strani pa stopnjevali pritiske. Pestro dogajanje se je preselilo na domači politični parket. Opozicija, ki je bila prepričana, da z gradnjo obrambnih zmogljivosti le izzivamo premočno jugoslovansko armado, je bila vse bolj kritična.

V Sloveniji je bilo zaradi posredovanja, povečane bojne pripravljenosti in premikov jugoslovanske armade napeto stanje. Slovenska oblast je jugoslovanski vojski onemogočila prevzem vojaške opreme iz slovenskih tovarn, vojska pa je odgovorila z grožnjami in ultimatom. Slovenski grb še ni bil izbran, sestavljen pa je bil predlog zakona o državljanstvu. V skupščini so potekale razprave o vladnem financiranju Slovenca, Demokracije in tednika TV15. Zvezni premier Ante Markovič je prestal glasovanje o zaupnici. Napovedana seja predsedstva SFRJ je bila zaradi neizvolitve Stipeta Mesića prestavljena. Dr. Janez Drnovšek in Milan Kučan sta opravila pogovore z republiškima vodstvoma v Sarajevu in Skopju.

Ob pogrebu Josefa Šimčika so se vrstile izjave, da se bodo Slovenci jasno uprli vsakemu poskusu JLA, ki bi želel zaustaviti proces slovenske osamosvojitve. Del medijev je krivdo za zaostritev valil na Demosovo vlado in slovensko vojsko. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo je pripravila posvet o demilitarizaciji. Sicer pa je slovenska javnost budno spremljala dogajanje v vojašnicah JLA in bila pozorna na morebitne premike vojske. Po obljubi povišanja plač se je končala stavka učiteljev. Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji je razložil, zakaj bodo ZDA zmanjšale vlaganje v republiko Srbijo.

Po dokaj mirni soboti v Mariboru je bila nedelja v štajerski prestolnici polna dogodkov. Na Otočcu sta se popoldne srečali delegaciji slovenske in hrvaške vlade. Zvečer sta Janez Janša in Igor Bavčar v imenu koordinacijske skupine republiških organov v pisni obliki sporočila javnosti strnjeno informacijo o dejavnostih JLA, preden so se te odrazile v zaostritvi razmer v Pekrah. Ponedeljkovi časopisi so prinesli nekatere pozitivne komentarje o ravnanju slovenskih oblasti.

Urban Praprotnik, tekaški trener in strokovnjak za zdravilne učinke gibanja in Jasmina Kozina Praprotnik, pisateljica (Bela dama, Roman v 42 tisoč korakih -The long running life of Helena Žigon in Kazimira, O deklici, ki se ni pustila postarati) in kulturna antropologinja s štirimi otroki ustvarjata živahno družino.

V spomin na Josefa Šimčika, tragično preminulo prvo žrtev v eskalaciji napetosti med Slovenijo in jugoslovansko armado, je potekala žalna slovesnost, na kateri je bil govornik tedanji slovenski minister za obrambo Janez Janša. Na mednarodni konferenci v Preddvoru je predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) Jože Pučnik gostil socialdemokratske stranke vzhodne in srednje Evrope. Slovenska vlada pa je obravnavala monetarni del paketa osamosvojitvenih zakonov. V sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva so ZDA znova podprle ozemeljsko celovitost Jugoslavije in obsodile srbsko politiko.

Praznik Marije Pomočnice je leta 1991 minil v znamenju epiloga dogodkov v Pekrah dan prej. Zvečer je Maribor objokoval prvo smrtno žrtev predigre k obrambni vojni za Slovenijo, ko je oklepno bojno vozilo jugoslovanske armade povozilo civilista Josefa Šimčika.

Triindvajsetega maja so Mariborčani ob prvem neposrednem merjenju moči med teritorialno obrambo (TO) in jugoslovansko armado (JLA) jasno pokazali, da uživa slovenska vojska polno podporo prebivalstva. Če parafraziramo izjavo predsednika vlade Lojzeta Peterleta ob prisegi v Kočevski Reki, bi lahko dejali, da je v Pekrah prvič zadišalo po oboroženem spopadu. Ta je sicer sledil le 35 dni pozneje.

Dan pred obkolitvijo učnega centra v Pekrah so na stopnjevanje napetosti v Sloveniji kazali predvsem številni premiki vojaških vozil jugoslovanske armade. Delegacija staršev slovenskih vojakov na služenju vojaškega roka se je sestala z generalpolkovnikom Konradom Kolškom, družbenopolitični zbor slovenske skupščine pa je kot predsednika zveznega predsedstva uradno priznal Stjepana Mesića.

Drugo polovico maja so zaznamovale pospešene priprave slovenskega političnega vodstva na uresničitev plebiscitarne odločitve o samostojnosti Slovenije, sprejemanje osamosvojitvenih zakonov in aktivnosti slovenske zunanje politike. Slovenci v zamejstvu in po svetu so vse moči usmerjali v prepričevanje svojih vlad, da podprejo pravico slovenskega naroda do dokončne osamosvojitve.

20. maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Razglasitev je plod sodelovanja med Čebelarsko zvezo Slovenije kot pobudnico, Republiko Slovenijo in Organizacijo ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ter široke evropske in širše mednarodne podpore tako držav kot organizacij, med drugim tudi Apimondie (Mednarodne zveze čebelarskih organizacij).

Slovenski naborniki v enotah JLA so bili v času osamosvajanja Slovenije ena najbolj občutljivih tem. Za Beograd so bili priročno sredstvo izsiljevanja, za slovensko politiko pa velika moralna obveza. Srečna vrnitev skoraj vseh slovenskih nabornikov iz zvezne vojske je še ena slovenska zgodba o uspehu.

Že prvi nepopolni rezultati referenduma, izvedenega v nedeljo, 19. maja 1991, o odločitvi za samostojno, suvereno Hrvaško ali proti njej, so pokazali, da se je velika večina hrvaških volivcev odločila za samostojno državo.

Jugoslovanska kriza je tudi ob koncu tedna zaposlovala evropske diplomate, ki so bili vedno bolj neenotni glede podpore zvezni vladi v Beogradu. Vojaški vrh pa je medtem pod vodstvom generala Kadijevića strnil svoje vrste in krepil vojaške priprave.

V petek, 17. maja 1991, je postalo jasno, da v toneči federaciji niti prevladujoči srbski odločevalci niti armada kljub nevzdržnosti starih razmerij niso pripravljeni na večje popuščanje. Srbski »lobi« v jugoslovanskem predsedstvu je že drugič onemogočil izvolitev Stjepana Mesića za zveznega predsednika, armadni generali pa so grozili Sloveniji.