Članki

Rastline za razliko od ljudi nimajo želodca in prebavil. Kako torej predelajo hrano? Rekli boste: »Ampak rastline izdelajo hrano same, v procesu fotosinteze!« Drži. Rastline same izdelujejo sladkorje, ki jih potrebujejo za svojo rast, tako da ob pomoči svetlobe izvajajo sklapljanje molekul ogljikovega dioksida v sladkorje. A sladkor je le vir ogljikovih hidratov. Rastlina pa potrebuje še vir dušika za proizvodnjo beljakovin ter vitamine in minerale za normalno rast in razvoj. Od kod torej pridejo vsa ostala hranila? Odgovor: iz tal.

Primarij dr. Mirko Černič se je na medicinskem področju uveljavil kot zdravnik - kirurg, organizator, znanstvenik, predavatelj in publicist. Njegov največji dosežek je bil zagotovo prvi namensko zgrajeni sanatorij v Mariboru, ki ga je sam načrtoval in financiral gradnjo. Od odprtja sanatorija je letos minilo 90 let.

Bojan Adamič je eden najbolj znanih slovenskih skladateljev na področju zabavne glasbe 20. stoletja. Bil pa je tudi velik ljubitelj fotografskega in filmskega ustvarjanja. V Arhivu RS že nekaj let hranimo več kot 60 njegovih filmov, pred kratkim pa je Adamičeva hčerka Alenka arhivu podarila še 1559 diapozitivov z različno tematiko. Glede na količino in odličnost smo se odločili, da bodo diapozitivi uvrščeni v posebno zbirko, nekaj primerkov Adamičeve fotografske ustvarjalnosti pa predstavljamo kot arhivalijo meseca.

Arhivsko gradivo zaradi svoje neprecenljive vrednosti obravnavamo kot kulturni spomenik. Njegova podoba se je skozi čas spreminjala in je vedno odraz časa in družbe, v kateri nastaja. Danes se zaradi uporabe IKT vse pogosteje soočamo z najrazličnejšimi pojavnimi oblikami digitalnega ali elektronskega arhivskega gradiva (eAG). Slednje nastane pri delovanju ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva. Iz celote dokumentarnega gradiva, ki pri njihovem delovanju nastaja, se odbere s pomočjo sodelovanja med javnimi arhivi in ustvarjalci arhivskega gradiva. V okviru projekta e-ARH.si razvijamo nekatere ključne rešitve, ki so namenjene ustvarjalcem arhivskega gradiva. Naš namen je, da bi obvladovali tveganja v življenjskem ciklu dokumenta od njegovega nastanka do predaje pristojnim arhivom. V ta namen smo pripravili nabor ključnih rešitev, namenjenih ustvarjalcem arhivskega gradiva.

Omogočanje dostopa do arhivskega gradiva predstavlja eno izmed ključnih aktivnosti slovenske javne arhivske službe. V okviru projekta e-ARH.si smo se tako resno lotili izziva digitalizacije arhivskih čitalniških postopkov oz. vzpostavitve Virtualne arhivske čitalnice (VAČ), ki bo uporabnikom olajšala stik z arhivsko kulturno dediščino.

Prošnja mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča, naslovljena na ljubljanskega župana Vladimirja Ravniharja septembra 1935, je zanimiva v dveh ozirih. Najprej je to zgodba njegovega službovanja – sam jo poimenuje zadeva mestnega arhivarja, ki daleč presega usodo običajnega mestnega uradnika. Spopadanje s težavami vse od nastopa leta 1923, zlasti pa mučni zapleti po letu 1933, narekujejo izrazito oseben ton zapisa, ki je bralcu privlačen, hkrati pa sili h kritičnemu pretresu zapisanega.

Setev dobrega, zdravega semena je najučinkovitejši in najcenejši ukrep za uspešno pridelovanje kmetijskih rastlin. Ljudje so se že v davni preteklosti zavedali dragocenosti semen, zato so za setev odbrali najboljše pridelano seme. S to tematiko je povezanih kar nekaj slovenskih pregovorov, na primer: Kakršna setev, takšna žetev. Kakršno seme seješ, tako žito boš žel.

Gozdovi pokrivajo tretjino površine Zemlje. V Evropi je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav. Skoraj 60 % površine države pokriva gozd, kar nas uvršča na tretje mesto po gozdnatosti v Evropski uniji. Gozdovi imajo pomembno vlogo, saj ščitijo vodne vire, čistijo zrak, varujejo tla pred erozijskimi procesi, so sestavni del krajine, nudijo okolje za rekreacijo in sprostitev, so življenjsko okolje različnim živalskim, rastlinskim in drugim vrstam in nenazadnje so gozdovi tudi vir zaslužka. Gozdovi so prepoznani kot eden ključnih blažilcev podnebnih sprememb.

Z mednarodno trgovino in migracijami ljudi k nam vse pogosteje prihajajo organizmi z drugih koncev sveta. Nekateri med njimi se na novih območjih lahko ustalijo in v novem okolju začnejo povzročati škodo, tudi na rastlinah. Med takimi tujerodnimi organizmi je veliko hroščev, ki na nova območja pridejo z živimi lesnatimi rastlinami, lesom in izdelki iz lesa.

Poraz je navadno težko sprejeti. Tako v Evropi kot Aziji mnogi vojaki iz vrst premaganih vojská niso takoj sprejeli dejstva o koncu druge svetovne vojne. Prve mesece in celo leta je bilo kar nekaj takšnih posameznikov, pa tudi enot, ki so bodisi z gverilskimi napadi ali zgolj s skrivanjem vodili svoje »zasebne« vojne še dolgo po formalnem koncu sovražnosti. Med najbolj znane take primere sodijo japonski častniki in vojaki; zadnji med njimi so se v jugovzhodni Aziji predali leta 1974. Nekdanji domobranec Janez Rus se je skrival še nekaj let dlje.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2020.

Letos bo minilo 120 let od začetka delovanja Kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. A skrb za usposabljanje gluhonemih otrok sega vsaj v dvajseta leta 19. stoletja. Septembra 1829 so prve štiri gojence, dva s Kranjske in dva s Koroške, pospremili v Linz in avgusta naslednjega leta je direktor tamkajšnje šole Michael Bihringer kranjskim deželnim oblastem poročal o napredku gojencev v njihovem prvem šolskem letu.

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2019.

S plebiscitom 1990 kot vseljudsko odločitvijo in trenutkom poenotenja slovenskega naroda je bil narejen eden ključnih korakov k osamosvojitvi Slovenije.

V okviru projekta e-ARH.si se je 20. in 21. novembra 2019 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani odvijala četrta mednarodna konferenca projekta e-ARH.si.

Letos mineva 30 let od preprečitve »mitinga resnice« v Ljubljani. Napovedan je bil za 1. 12. 1989 v organizaciji Odbora združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo – Božur. Miting je bil 6. 11. uradno napovedan in 20. 11. z odločbo Mestnega sekretariata za notranje zadeve Ljubljana prepovedan. Ker so kljub prepovedi organizatorji še vedno vztrajali na prihodu v Slovenijo, po nekaterih ocenah naj bi jih prišlo od 50 do 60 tisoč, so bili uvedeni posebni ukrepi.

Objavljamo predstavitve strokovnih usposabljanj za delo z dokumentarnim gradivom za uslužbence ustvarjalcev arhivskega gradiva.

Zagotovo eden najuspešnejših slovenskih izumiteljev je Peter Florjančič. Čeprav je bil letos star 100 let, je še vedno poln življenja. Ni trenutka, ko ne bi razmišljal o novem izzivu, o novem izumu. Bil je tudi športnik, pisec melodij in igralec. Živel je v Švici, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnja leta pa na Bledu in v Radovljici.

Medtem ko so jugoslovanski sindikati v prvih povojnih letih pomagali pri obnovi porušene države in v vojni prizadetemu prebivalstvu, pozneje pa sodelovali v boju za izpolnjevanje planskih nalog, so se po uvedbi samoupravljanja in oblikovanju delavskih svetov omejili na pomoč pri njihovih volitvah, na organiziranje dela v podjetjih in nagrajevanje delavcev, v ospredje je stopila tudi njihova vzgojna naloga. Nova usmeritev sindikalnih stremljenj je razvidna tudi iz poročila sindikalne podružnice, ki je delovala v častitljivem paradnem konju slovenskega hotelirstva – hotelu Union v Ljubljani.

V okviru projekta e-ARH.si je 15. oktobra 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo potekal šesti delovni sestanek projekta e-ARH.si.