Hotel zero waste

Eden od njih je tudi Hotel Ribno, ki je kot prvi slovenski hotel pridobil naziv zero waste. Po intenzivnem dvoletnem uvajanju ukrepov za zmanjšanje količin odpadkov in njihovo ločeno zbiranje mu je uspelo doseči 92-odstotno stopnjo ločeno zbranih odpadkov. Ta pot pa je zahtevala veliko več kot le izpolnjevanje obrazcev. Brez zavzetosti vodstva in zaposlenih, ki so odpadke večkrat lastnoročno tehtali in pregledovali, pridobitev naziva ne bi bila mogoča. Ključne so torej spremembe v celotni politiki delovanja, najbolj pa so zagotovo vidni ukrepi, na primer koši za ločeno zbiranje na hodnikih in ponudba živil brez embalaže. Šteje popolnoma vsak korak.

Prireditve zero waste

Zemljevid zero waste pa so na drugem koncu Slovenije v roke vzeli tudi organizatorji prireditev Jurjevanje v Beli krajini, Art Kamp in (Z)mešani festival, ki poleg doslednega ločenega zbiranja odpadkov uvajajo ukrepe za njihovo preprečevanje – trudijo se zmanjšati uporabo plastike za enkratno uporabo, na prizorišča nameščajo pitnike, odgovoren odnos do okolja pa se prepleta tudi skozi programske vsebine. Prav vsi omenjeni primeri dobre prakse pa dokazujejo, da pri zero waste še zdaleč ne gre samo za odpadke. Z izborom primernih ukrepov se zmanjšajo vplivi na podnebne spremembe tudi zaradi zmanjšane porabe energije, vode in trajnostne mobilnosti. Alfa in omega uspešnega pohoda do družbe brez odpadkov pa je komunikacija. Sprehajalcem na poti okoli blejskega simbola pitniki in koši za ločeno zbiranje odpadkov ne bi nič koristili, če zanje sploh ne bi vedeli.

Z izboljšano komunikacijo se zviša raven storitve, ki omogoča pomemben naskok pred konkurenco. Zeleno je v trendu, kar z obiskom naših slovenskih biserov zero waste in zgledovanjem po njih dokazujejo tudi drugi turistični ponudniki. Pa tudi mediji, ki pri poročanju o okoljskih temah ne morejo več prezreti praks zero waste. Tako ne padajo le rekordi v številu prenočitev, ampak tudi pri medijskem poročanju na temo zero waste, ki se je v štirih letih povečalo za skoraj trikrat. In prav je tako.

Turist zero waste

Tudi mi posamezniki moramo pripomoči k zmanjšanju vpliva turizma na okolje, ki je bil leta 2011 odgovoren za nastanek 48 milijonov ton odpadkov, kar je 14 % vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni. Izognimo se uporabi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, podpirajmo okoljsko prijazne namestitve in prireditve ter tudi ob polnih bifejskih mizah dobrot pomislimo na zavrženo hrano. Izogibajmo se nakupu neuporabnih spominkov, opremo za počitnikovanje si izposodimo in tudi na dopustu ne pozabimo na ločevanje odpadkov. Po raziskavah se na počitnicah vedemo precej bolj potratno, zato razmislimo, kako lahko z vpeljavo ene spremembe skupaj prispevamo k velikim učinkom. Bodimo zgled zelenega vedenja tujim turistom pri nas in ko gremo na potep po svetu.

Vsi lahko poskrbimo, da bo Slovenija še dolgo vihtela zeleno zastavo in ostala naj zelena točka na zemljevidu sveta. Postati moramo priča udejanjanju petih zvezdic iz prvega odstavka. Smo na dobri poti. Lahko se pohvalimo, da smo edina država na svetu s prestolnico, hotelom in prireditvijo zero waste. Ali kot je ob prejemu naziva zero waste povedal Matija Blažič, direktor Hotela Ribno: »Tako kot mogoče mi danes pozitivno štrlimo ven kot nekdo, ki se je tega lotil prvi, tako bo v nekaj letih ven štrlelo vsako podjetje, ki tega ne bo delalo. Razlika je zgolj v tem, da bodo oni izstopali v negativnem pogledu.« Naj bo Slovenija prva, naj štrli ven kot pozitiven zgled.