Članki

Ob koncu hladne vojne in s postopnim zatonom komunističnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi so se začele možnosti za demokratizacijo in pluralizacijo, za nekatere narode pa tudi možnost samostojnega bivanja v prihodnosti. Enkratno zgodovinsko priložnost je izkoristila tudi nekdanja jugoslovanska republika Slovenija, kar pa nikakor ni bil preprost proces.

20. maja pred več kot 270 leti rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša, akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju.

Leta 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna parlamentarna republika. Pomemben mejnik je leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in postala članica zveze Nato. S 1. januarjem 2007 je kot prva nova članica Evropske unije uvedla skupno valuto evro in kot prva nova članica EU je v prvi polovici leta 2008 tudi predsedovala Svetu EU.

Samostani se zdijo ostanek nekega daljnega časa, vendar je kar nekaj takšnih, ki so še kako zelo živi. V Sloveniji jih je še 42 delujočih, 14 ukinjenih, nekateri pa so izginili v pozabo.

Svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. Grb, zastava in himna Republike Slovenije, ki so določeni v naši ustavi, označujejo pripadnost naši državi.

Zdi se, da smo Slovenci v svetu pretežno prepoznani po zaslugi izjemnih športnikov in čudoviti naravi. Smo res le dežela Bojana Križaja, Petra Prevca, evropskih prvakov v košarki, planiške velikanke, blejskega otoka, čudovitega Pirana? Nikakor ne. Slovenija je dežela tisočerih talentov. Česarkoli se lotimo, pustimo pečat. Zmagujemo, prvi osvajamo vrhove, dosegamo znanstvene preboje.

8. maja 2020 je potekal že sedmi Sejem dijaških podjetij, letos kar na spletu. Na sejmu, ki je bil hkrati tudi zaključni dogodek, so člani žirije podelili nagrade in priznanja najboljšim dijaškim podjetjem.

Slovenija gradi svojo konkurenčnost s strateško usmerjenostjo v razvoj tehnoloških rešitev na nišnih področjih zelenega gospodarstva, okoljskih tehnologij, robotizacije, mobilnosti, digitalizacije, razvoja in raziskav ter kreativne industrije. Slovensko poslovno okolje temelji na načelu: zeleno, ustvarjalno in pametno. Slovenci smo motivirani, cenimo delo, ki je pomembna vrednota, v ustvarjalnosti pa vidimo vir spodbud za razvoj družbe.

Zavidanja vredna statistika Slovence uvršča v sam vrh himalajskih velesil. Na najvišjo goro sveta, Mount Everest, visoko 8848 metrov, se je do danes povzpelo 18 Slovencev po treh različnih smereh. Slovenski alpinisti se lahko pohvalijo s prvenstveno smerjo, ženskim vzponom, vzponom brez uporabe dodatnega kisika in prvim smučarskim spustom z vrha.

Kultura je ponos in jedro naše narodne identitete. Odnos Slovencev do narodne kulture je zares intenziven, zato se Slovenija ponaša z dokaj dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in kulturnih združenj, primerljivih z večino razvitih evropskih držav. Bogato kulturno življenje se ne odvija le v največjih mestih v državi, ampak praktično v vsakem kotičku Slovenije.

Po odločitvi Vlade RS in v dogovoru s Svetim sedežem je letos na Trgu sv. Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena je z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski.

Slovenija, zelena in butična destinacija petzvezdičnih doživetij, se lahko pohvali s celo paleto laskavih na(j)zivov – najlepša, najvarnejša, najbolj hipsterska. Pet občin ima celo več postelj za turiste kot domačine, letno pa padajo rekordi obiskanosti dežele na sončni strani Alp, ki se uvršča tudi med najčistejše na svetu. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vihteli zeleno zastavo in se z njo postavljali na piedestale trajnostnih seznamov.

Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske duhovne kulture nepogrešljiva sestavina. V likovni umetnosti so končnice tisto, kar so v ljudski besedni umetnosti pesmi in povedke. Posebno zgodbo o slovenski zgodovini, misli, verovanju in navadah pa pripovedujejo podobe s panjskih končnic. So svojevrsten zgodovinski zapis.

Stara trta, ki raste v Mariboru, se ponaša s starostjo več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Še danes obrodi sadove in nam daje prav posebno vino.

V začetku oktobra 2021 se bo v Dubaju v Združenih arabskih emiratih odprla svetovna razstava Expo Dubaj 2020, ki bo trajala do 31. marca 2022. Med 192 državami udeleženkami se bo s svojim paviljonom pod sloganom Slovenia - Green Smart Experience svetu predstavljala tudi Slovenija, in sicer kot trajnostna, sodobna in ustvarjalna ter v prihodnost usmerjena država.

Slovenske ulice nosijo v sebi vrsto zanimivih zgodb, ki so se začele pisati že davno. Preživele so stoletja, vojne, suše, ostre zime, politične režime … Znova smo jih obudili s kulturnimi prireditvami, novimi pozidavami, turističnimi ogledi, zasaditvami in preučevanji. Predstavljamo le nekaj od njih.

Čokolada je ena od tistih sladkarij, ki se jim ljudje najtežje upremo. Ponavadi ima vsakdo svojo, ki mu je najljubša. Nekaterim je všeč mlečna, spet drugim čim temnejša čokolada, nekaterim samo bela ali tista s celimi lešniki, figami, marcipanom ... Kako sploh bi človek lahko nehal jesti čokolado, če pa je toliko izbire?

Intervju: Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

Zagotovo eden najuspešnejših slovenskih izumiteljev je Peter Florjančič. Čeprav je bil letos star 100 let, je še vedno poln življenja. Ni trenutka, ko ne bi razmišljal o novem izzivu, o novem izumu. Bil je tudi športnik, pisec melodij in igralec. Živel je v Švici, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnja leta pa na Bledu in v Radovljici.

Doživlja se kot ne vedno pravilno razumljenega igralca. »Umetniki razmišljamo drugače kot večina ljudi, vidimo stvari, ki jih drugi ne,« je prepričan. Tudi njegova igralska generacija se ni pretirano razumela. Biti prvak je bilo dovoljeno le enemu in vsak posameznik je stremel k temu, da bi to postal prav on. Kar je seveda vodilo v tekmovanje in konflikte. Pred Součkom je vladal Stane Sever, nato njegov kolega Polde Bibič.