26. decembra 1990 je bil dan slovesne razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti Slovenije. Rezultate so razglasili na skupni seji vseh treh zborov v parlamentu oziroma takratni Skupščini Republike Slovenije, ki jo je vodil predsednik dr. France Bučar. Slovenski narod se je s prepričljivo večino, skoraj soglasno izrekel za samostojno državo in s tem postavil temelj za poznejšo osamosvojitev.

Plebiscita se je udeležilo 93,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za samostojno in neodvisno državo Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev, 4 odstotki so glasovali proti, 0,9 odstotka glasovnic je bilo neveljavnih.

»To je akt […] ki ga lahko sprejme le zrel narod, ki se v polnosti zaveda svoje lastne individualnosti, ki ima odločno voljo do življenja v zavesti svojih življenjskih zmogljivosti, narod, ki je sposoben in pripravljen soočiti se z izzivi časa in okolja, v katerem živi.«

To so bile besede dr. Bučarja, ki je na podlagi glasovalnega izida slovesno razglasil odločitev slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Dolg in buren aplavz je potrdil nedeljsko razpoloženje, ko so bili razglašeni neuradni rezultati plebiscita, in zadonela je slovenska himna Zdravljica. Nageljni so krasili vse prisotne. Slovesnosti so se poleg poslancev vseh zborov udeležili številni gostje.

Slovesne seje so se udeležili poslanci vseh zborov, predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in člani predsedstva, Janez Drnovšek, slovenski član Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, člani vlade oziroma Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, kot se je takrat še imenovala, dr. Alojzij Šuštar, nadškof in ljubljanski metropolit, nekaj članov Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, predstavniki parlamentarnih političnih strank oziroma zvez, predstavniki pravosodnih ustanov, predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, člani Zveznega izvršnega sveta SFRJ in drugi funkcionarji v zveznih organih iz Republike Slovenije. Iz tujine pa so prišli delegacija Sabora Republike Hrvaške, ki jo je vodil predsednik dr. Žarko Domljan, generalni konzul Republike Madžarske Gabor Boghi in predstavniki slovenskih organizacij iz Avstrije in Italije. Predsednik Republike Hrvaške dr. Franjo Tuđman se povabilu ni mogel odzvati, pač pa je poslal pozdravno pismo.

Odločitev o samostojnosti je Skupščino Republike Slovenije zavezovala, da v šestih mesecih od dneva razglasitve sprejme vse potrebne akte za izvrševanje suverenih pravic. Prednostne usmeritve za poplebiscitno obdobje je na seji predstavil predsednik predsedstva Kučan. Te so bile priprava in sprejetje ustave Republike Slovenije, oblikovanje lastnega gospodarskega sistema, urejanje odnosov z drugimi jugoslovanskimi republikami, prevzemanje pristojnosti, katerih uresničevanje je bilo preneseno na zvezne organe, vzpostavitev mednarodnih stikov in aktivnost za priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije ter zavarovanje in obramba njene suverenosti. »Odločitev za samostojno in neodvisno državo Slovenijo smo sprejeli demokratično. S svojo prepričljivostjo zavezuje sedanjo in vse prihodnje slovenske oblasti. Začenja se novo obdobje v zgodovini našega naroda,« je povedal Kučan.

Jugoslavija je mrtva

Odločitev za samostojno in neodvisno Slovenijo je odmevala doma in po svetu. Negativne odzive je bilo, razumljivo, slišati predvsem iz Srbije in zveznih organov. Tuji mediji pa so si bili enotni v tem, da je usoda Jugoslavije še bolj negotova kot prej, čeprav so nekateri še vedno opozarjali na možnost, da se država preoblikuje. A slovenski politiki so bili odločeni. Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije, je sicer dejal, da ni pričakoval tako visoke udeležbe in odstotka tistih, ki so se izrekli za samostojnost. Menil je, da udeležba »priča o tem, da so ljudje s to odločitvijo manifestirali svojo voljo po tem, da bi si v bodoče 'sami volili vero in postave', po drugi strani pa tudi nek strah pred vsem tem, kar se zadnjih deset let v tej Jugoslaviji dogaja.« Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je bil prepričan, da je Jugoslavija mrtva, in se je osebno zavzemal za čimprejšnjo samostojno in neodvisno Slovenijo. »Plebiscit pomeni povelje slovenskih volivcev, državljanov republike Slovenije, da slovenska politika izvede to, kar so oni odločili,« je povedal in dodal: »Slovenci moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju zastaviti vse sile, da bi uredili življenje doma, da bi se odprli navzven, istočasno pa ohranili to, na kar smo tako dolgo čakali, namreč samostojno in neodvisno državo.«

Avtor: Jelka Piškurić