V prvem vikendu po plebiscitu je bila v Lenartu v Slovenskih goricah slovesna božična maša, ki so se je udeležili tudi nekateri vidni predstavniki Demosa. Na božični maši, ki jo je vodil takratni mariborski škof dr. Franc Kramberger, so bili prisotni Ivan Oman (član slovenskega predsedstva), Jože Osterc (kmetijski minister) in Ludvik Toplak (predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine). Pred tem so se predstavniki občine Lenart, predstavniki nove slovenske oblasti ter verski dostojanstveniki, v okviru prvega slovenskega božičnega praznovanja, sestali v lenarški občini v motelu Vindiš. Ivan Oman je na srečanju med drugim povedal: »Volja ljudstva je nad vsem, zato bodo morali plebiscitno odločitev spoštovati sosednje in organi federacije.«

Pravico do samoodločbe in odcepitve je mogoče samo spoštovati

Slovensko plebiscitarno odločitev je v nedeljski oddaji na radiu Skopje 30. decembra 1990 pokomentiral tudi takratni član predsedstva SFRJ Vasil Tupurkovski, ki je menil, da slovenski plebiscit nikakor ne more biti sporen. Omenil je tudi, da ga je povezanost ter čvrsta usmeritev Slovencev za suvereno in samostojno državo presenetila. »Pravico do samoodločbe in odcepitve je mogoče samo spoštovati,« je povedal Tupurkovski, ki pa je ob enem opozoril: »Kako se bo ta pravica udejanjila v večnacionalni in zapleteni skupnosti, kot je Jugoslavija, pa je stvar dogovora. Zagotovo ni mogoče samo enostransko ravnanje, ki bi bilo v prid enemu narodu, ker to posega v interese drugih. Če nekdo poudarja lastne interese, ki mu jih priznavam kot življenjske, potem želim, da spoštuje tudi moje življenjske interese.« Makedonskemu predstavniku v predsedstvu SFRJ se slovenski plebiscit zdi vroča tema predvsem zato, ker o njej na vseh ravneh želijo odločati arbitrarno, ne da pri tem upoštevali voljo naroda. Za dr. Tupurkovskega je bila pravica do samoodločbe naravna pravica in je zato nesprejemljiv vsak idejni ali politični voluntarizem.  

Gospodarsko stanje Jugoslavije konec leta 1990 je bilo slabo

Gospodarsko stanje v Jugoslaviji konec leta 1990 je bilo slabo in pred dokončnim zlomom. V upanju na izboljšanje jugoslovanskega gospodarstva sta se v Beogradu sešla zvezni zbor ter zbor republik in pokrajin. Na uradno poročilo Anteja Markovića, ki ga je imel na jugoslovanski skupščini, so se odzvale tudi pomembne svetovne tiskoven agencije. Opozarjali so, da bo leto 1991 ključno za obstoj Jugoslavije. Po odzivih svetovnih agencij je razvidno, da so v tujini, kljub jasni plebiscitarni odločitvi slovenskega naroda, da želimo živeti v samostojni in svobodni Sloveniji, še vedno verjeli v obstoj Jugoslavije, ali vsaj v njeno preoblikovanje. Reuters je recimo devalvacijo dinarja označil kot poskus ohranitve gospodarstva. Agencija UPI je izrazila mnenje, da je podaljšanje mandata Markoviću izkaz zaupanja, da je edini sposoben popeljati Jugoslavijo iz krize. Ob enem pa so opozarjali na možnost izbruha državljanske vojne ali posredovanja vojske. Francoska agencija APF je ocenjevala, da je Marković dal novo spodbudo gospodarski reformi in da enostranski ukrepi lahko pripeljejo državo do kaosa. V Rimski La Repubblica pa so ocenjevali, da dosežen kompromis ne odpravlja razhajanj med republikami SFRJ. Takratna sovjetska agencija Tass je poudarjala, da je Marković želel ohraniti državno enotnost, medtem ko je Asociated Press ugotavljal, da je bil sestanek zveznega predsedstva z republiškimi predsedniki prvi korak na poti do pogovorov o prihodnji podobi države.                                                      

Avtor: Andraž Koželnik