Skoči do osrednje vsebine

27. 12. 1990: Navdušenje po razglasitvi rezultatov plebiscita

»Republika Slovenija je postala svobodna in neodvisna država« (Delo, 27. 12. 1990)

Ljudje sredi Ljubljane držijo v rokah prižgane bakle.

Ljubljana, 23. 12. 1990. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Dan po razglasitvi rezultatov

Slovenija se je zbudila v novo resničnost, politični kapital, priborjen na republiškem plebiscitu, pa je še čakal na unovčenje na zvezni ravni. Odprto je ostajalo vprašanje načina urejanja prihodnjih odnosov v jugoslovanski federaciji, predsednik predsedstva Milan Kučan je za Delo izjavil: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja.« Medtem so v beograjski zvezni skupščini razpravljali o spremembah Markovićevega protiinflacijskega programa.

Razprava o vojaški službi

Na mizah članov republiške vlade se je znašel nov zakon o vojaški službi. Vojaški rok naj bi po novem trajal sedem oziroma največ osem mesecev. Predlog zakona je predvideval, naj bi slovenski naborniki v prehodnem obdobju služili v JLA, v teritorialni obrambi in tudi v policiji. V skladu z zakonom, ki so ga nameravali sprejeti leta 1991, naj bi večina slovenskih fantov služila v Sloveniji, v druge republike naj bi odhajali le izjemoma, na primer v šole za rezervne častnike oziroma na dolžnosti, ki jih doma ne bi bilo mogoče izvajati.

Jeffrey Sachs na obisku

27. decembra 1990 se je na krajšem obisku v Sloveniji mudil znani ameriški ekonomist in univerzitetni profesor dr. Jeffrey Sachs. Pred napovedano razširjeno sejo predsedstva SFRJ se je z njim srečal dr. Janez Drnovšek, tedanji slovenski član zveznega predsedstva. V daljšem pogovoru sta izmenjala poglede na tedanjo jugoslovansko gospodarsko politiko. Del pogovora sta namenila tudi vzpostavljanju gospodarskega sistema in gospodarske politike Slovenije, ki se je po plebiscitu znašla na novi poti. Posebno pozornost sta namenila vprašanju privatizacije in sanacije slovenskih bank in podjetij.

Zahteve Stranke za enakopravnost občanov

V časopisju so se pojavile zahteve stranke, ki jo je vodil Dragiša Marojević (1950–1998) iz Ljubljane, po poklicu strojnik, sicer pa velikosrbski unitarist črnogorskega rodu. Jeseni 1989 je s somišljeniki ustanovil Zvezo za ohranitev enakopravnosti občanov, ki je pozneje kot Stranka za enakopravnost občanov nastopila tudi na prvih povojnih demokratičnih volitvah v Sloveniji in se ji le za las ni uspelo uvrstiti v skupščino. Računali so predvsem na priseljence iz drugih republik, ki so dotlej podpirali partijsko politiko. Po takratnih podatkih je bilo v Zvezo komunistov Slovenije včlanjenih 18 odstotkov prebivalcev iz drugih republik Jugoslavije.

Izjave Mihe Kovača

Oglasil se je tudi Miha Kovač, ki so ga v Novem listu promovirali kot »enega najvidnejših slovenskih neodvisnih intelektualcev«, med drugim je o pravkar končanem plebiscitu povedal: »Kakšni bodo praktični učinki plebiscita v Sloveniji, ni mogoče napovedati. Če bo Slovenija ob jugoslovanski trg in če jo čaka gospodarska blokada, s katero denimo grozijo ZDA, je položaj skrajno nepredvidljiv.«

Avtor: Renato Podbersič ml.