Skoči do osrednje vsebine

Arhiv arhivalije meseca leta 2015

Spletno rubriko Arhivalija meseca v Arhivu Republike Slovenije pripravljamo od januarja 2011. Namenjena je popularizaciji arhiva in arhivskega gradiva. Predstavljamo tisto arhivsko gradivo oziroma dokumente, ki so vizualno ali vsebinsko posebej zanimivi, na novo prevzeti v arhiv ali doslej spregledani, povezani z raznimi obletnicami, aktualnim dogajanjem v družbi in še mnogo več.

V nadaljevanju najdete arhivalije meseca leta 2015.

Plakat 25. obletnice plebiscita.

Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo. | Avtor Arhiv Republike Slovenije

Arhiv arhivalije meseca v letu 2015

  • December 2015

    Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo

    V mesecu decembru 2015 praznujemo že 25. obletnico prelomnega obdobja slovenske zgodovine – plebiscita za samostojno in neodvisno državo. Arhiv Republike Slovenije je leta 2013 v okviru prevzema gradiva o plebiscitu izvedel tudi prevzem elektronske podatkovne zbirke »Plebiscit 1990«, pri čemer je šlo za enega prvih prevzemov arhivskega gradiva v elektronski obliki.

  • November 2015

    Težave, ki jim ni videti konca

    Z ustanovitvijo Osrednjega državnega arhiva Slovenije novembra 1945 so bili postavljeni temelji današnjemu Arhivu Republike Slovenije. Njegov pomen se je v sedemdesetih letih obstoja spreminjal, a izstopajoče, pomembne funkcije pri skrbi za slovensko arhivsko kulturno dediščino so njegova stalnica že vseskozi.

  • Oktober 2015

    Nagodetov proces: štiri desetletja pozneje

    Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim poleti 1947 je bil v prvi vrsti namenjen zastraševanju tako dejanskih kot potencialnih političnih nasprotnikov, predvsem iz vrst starih političnih strank. Informacija Javnega tožilstva Socialistične republike Slovenije o pobudi za obnovo procesa nam pokaže, da se v štiridesetih letih po enem največjih političnih procesov, ki ga je zaznamovalo hudo kršenje človekovih pravic, kljub močno izboljšani kazenski zakonodaji uradni pogled na upravičenost takih procesov še vedno ni spremenil.

  • September 2015

    Tujski promet in propaganda v Sloveniji v času med vojnama

    Gradivo, ki ga predstavljamo v tokratni arhivaliji meseca Arhiva Republike Slovenije, spada med mejno gradivo, saj ga med svojimi zbirkami hranimo tako arhivi kot tudi muzeji in knjižnice. Gre za plakate, tiskane brošure in zgibanke, ki s fotografijami in ilustracijami, tudi priznanih umetnikov, privabljajo obiskovalce, popotnike in iskalce zdravja.

  • Avgust 2016

    Petdeset let filma Zvezdica Zaspanka

    Izhodišče avgustovske arhivalije meseca je petdeset let stara 35 mm filmska kopija posnetka marionetne lutkovne predstave Zvezdica Zaspanka v realizaciji Črta Škodlarja. V Arhivu Republike Slovenije jo hranimo zgolj v srbohrvaški različici. V arhivu hranimo tudi izvirno snemalno knjigo filma Zvezdica Zaspanka, prav tako digitalno verzijo filma iz leta 2003, ki je opremljena z izvirnim slovenskim zvočnim zapisom.

  • Julij 2015

    Avtorske pravice in njih plačilo

    V arhivskem fondu Jugoslovanska avtorska agencija – Zastopstvo za Slovenijo so se ohranili pretežno zapisi povezani z izplačili posameznih honorarjev. Za arhivalijo meseca julija pa smo izbrali programe slovenskih profesionalnih in polprofesionalnih gledališč za sezono 1965/66, ki so jih pred začetkom sezone pošiljali avtorski agenciji. Ta je nato pripravila avtorizacijo.

  • Junij 2015

    Slovenski kmečki upor 1515

    Letos mineva petsto let od največjega kmečkega upora na Slovenskem, ki ga že sočasni viri imenujejo slovenski kmečki punt (nemško, "Windischer Bauernbund"). Predstavljeni dokument je nastal po zboru kranjskih deželanov v Ljubljani in Kamniku, kamor se je ob uporu zateklo veliko plemstva. Instrukcija za Sigmunda Lamberga s Črnela, ki ga je kranjsko plemstvo izbralo za odposlanca k cesarju Maksimilijanu, vsebuje dragocene podatke o poteku upora.

  • Maj 2015

    Projekt »Triglavske žičnice«

    Med največje, vendar nerealizirane turistične projekte v Sloveniji sodi projekt »Triglavske žičnice«. Nosilec projekta je bil Zavod za izgradnjo športno turističnih centrov v Triglavskem gorstvu, ki je septembra 1963 v svojem poročilu o delu in v Predlogu za vključitev Triglavskih žičnic v sedemletni plan Socialistične republike Slovenije navedel več razlogov za izvedbo projekta.

  • April 2015

    »Take pomoči ne bomo več zahtevali«

    V letošnjem aprilu bo minilo šesto let, odkar je avstrijski nadvojvoda in kranjski deželni knez Ernest Železni z razmeroma skromno listino potrdil, da so mu gospodje, vitezi in oprode dežele Kranjske dovolili pobrati davek od svojih podložnikov ter mu po potrebi tudi sicer stali ob strani. Ernest je ob tem obljubil, da odobritev davka (pomoči) kranjskim plemičem in njihovim pravicam ne bo škodovala ter da v prihodnje take pomoči ne bo več zahteval niti sprejel.

  • Marec 2015

    Mohoričeve skice udeležencev mednarodne konference

    Gradivo, ki v Arhivu Republike Slovenije predstavlja osebni fond Ivana Mohoriča, se delno nanaša na ustvarjalčevo delo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in na delo pri ministrstvih v stari Jugoslaviji. Največ je gradiva, ki je nastalo pri raziskovanju zgodovine slovenskega gospodarstva, nekaj je tudi korespondence. Razkriva pa tudi drugo plat pravnika, ekonomista in gospodarstvenika, umetniško žilico Ivana Mohoriča. Vse seje in sestanki namreč niso bili vedno konstruktivni in jih je Mohorič verjetno dojemal kot razvlečene in dolgočasne.

  • Februar 2015

    Kocbekova interpelacija

    Osnutek govora Edvarda Kocbeka na sestanku s predstavniki vodstva Komunistične partije Slovenije oktobra 1946 s poznejšim naslovom Interpelacija Edvarda Kocbeka o ravnanju s krščanskimi socialisti in kristjani na sestanku s partijci je povedna, natančno ubesedena kritična ocena prvega povojnega leta in jasno zrcali temeljne poteze časa. Priča pa tudi o eni ključnih etap v povojnem razhodu Kocbeka in vrha Komunistične partije Slovenije.

  • Januar 2015

    Zapisnik o zaslišanju župljanov župnije Ig zaradi njihovih pritožb nad župnijsko duhovščino

    Zapisnik o zaslišanju župljanov župnije Ig spomladi 1782 je nastal v okviru preiskave zoper tamkajšnjega župnika Jožefa Gollmayerja, ki so mu župljani očitali uvajanje »novotarij« pri delitvi zakramentov pokore, evharistije in bolniškega maziljenja. Zaslišanje prič je pokazalo tudi, da naj bi se ižanska duhovščina pri dušnopastirskem delu opirala na nepravoverne knjige, med katerimi so izstopale janzenistične.