Izhodišče avgustovske arhivalije meseca je petdeset let stara 35 mm filmska kopija posnetka marionetne lutkovne predstave Zvezdica Zaspanka v realizaciji Črta Škodlarja. V Arhivu Republike Slovenije jo hranimo zgolj v srbohrvaški različici. V arhivu pa hranimo tudi izvirno snemalno knjigo filma Zvezdica Zaspanka, ki je podroben stezosled, namenjen celotni filmski ekipi. V njej so opredeljeni posamezni prizori glede na vlogo igralcev, dialoga, scene, kamere, svetlobe, zvočnih posebnosti … Snemalnih knjig je za posamezni film lahko tudi več, posamično za različne segmente filmske ekipe. Snemalna knjiga mnogo podrobneje zrcali celoten film kot njen predhodnik, filmski scenarij.

Film Zvezdica Zaspanka se bolj približuje posneti marionetni lutkovni predstavi kot pa samostojno artikuliranemu filmu, kar je vsekakor prednost. Na ta način je avtorjem uspelo ohraniti žlahtno in umetniško polno vrednost lutkovne marionete in čarobnost gledališke predstave. Niso pa se povsem odrekli izrazito filmskim izraznim sredstvom, zlasti kadriranju, kar daje žlahtno dodano vrednost filmskega dojemanja in nič ne jemlje gledališki estetiki.

Zvezdica Zaspanka se je rodila leta 1952 izpod peresa Franeta Milčinskega Ježka kot prva slovenska otroška radijska igra. Bolje povedano, posneta radijska igra, saj so v teh letih na Radiu Ljubljana dobili magnetofon in Zvezdica Zaspanka je bila posneta 1. decembra 1952. Igro je posnel tonski mojster Andrej Dobrin, tehnični pionir na Radiu Ljubljana. Na Radiu Ljubljana je bila predvajana 16 krat, nazadnje letos 10. maja 2015. Leta 1955 se je v režijski preobleki Jožeta Pengova preselila na lutkovni oder Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani. Likovno podobo ji je dala Mara Kraljeva. Takrat se je tudi začela njena znamenita in izredno uspešna pot po celem svetu. Igrali so jo, prevajali, hvalili, občudovali, skratka imeli so jo radi. Občudovana in nagrajevana je bila tudi v knjižni obliki. Prvič je izšla že leta 1959.

Leta 1965 je Zvezdica Zaspanka po zaslugi Triglav filma, Črta Škodlarja in direktorja MLG pristala tudi na filmskem traku. Tokrat ji je njen drugi oče Jože Pengov spet stal ob strani, kar je bila edino logična in pravilna poteza producentske hiše. Ansambel Mestnega lutkovnega gledališča je predstavo v živem stiku z mednarodno publiko po neštetih reprizah izpilil in oblikoval do najmanjših podrobnosti. Producent filma je menil, da mora snemanje vendarle osebno nadzorovati sam režiser gledališke predstave, ki je pa tudi podaril svoj glas Botru Mesecu, ki vzgojno kaznuje Zvezdico Zaspanko z obiskom Zemlje.

V življenju velikanov pa se skoraj po pravilu dogajajo dramatični preobrati. Leta 1972, ko se je pripravljala nova reprizna postavitev predstave, je v delavnicah Viba filma izbruhnil požar. Lutke in scenografija predstave so se tik pred generalko za novo postavitev preselile v delavnico Lutkovnega gledališča, da bi se malce osvežile in polepšale, delavnica pa je gostovala nad Vibino. Zvezdica je tako z vsem svojim spremstvom zgorela in odšla med zvezde.

V arhivu že vrsto let organiziramo obnovoletna stanovska srečanja filmskih entuziastov. Leta 2002 smo se spomnili 50. obletnice slovenskega lutkovnega filma, pri čemer brez Zvezdice Zaspanke seveda ni šlo. Arhiv je razpolagal le s srbohrvaško verzijo tega filma, vsa iskanja slovenske verzije v slovenskih institucijah, ki se posvečajo tudi filmski dediščini, pa so bila zaman. Zato se je Borko Radešček odločil, da iz filmske slike srbohrvaške verzije in slovenskega tonskega zapisa na VHS kaseti, ki jo je po sreči sam posnel ob enem izmed oddajanj ljubljanske televizije, sestavi slovensko verzijo te umetnine. Leta 2003 je nastala digitalna podoba Zvezdice Zaspanke, opremljena z izvirnim slovenskim zvočnim zapisom. Interaktivna izbira digitalnega zapisa pa omogoča tudi uporabo srbohrvaške sinhronizacije. Seveda pa nismo mogli sprejeti dejstva, da smo zapravili tako pomembno kulturno, umetniško in človeško sled.

Leta 2008 se je Zvezdica Zaspanka znova rodila. Na podlagi filmskega zapisa so v delavnicah Lutkovnega gledališča izdelali lutke in sceno, Matjaž Loboda pa je predstavo postavil na oder v nekdanji žlahtni podobi.

Piko na i tej zanimivi zgodbi zdaj dodaja naš projekt Arhivalija meseca avgusta 2015. Ob pripravah na to akcijo se nas je ponovno zbralo nekaj prijateljev Zvezdice Zaspanke; stopili smo skupaj in v arhivu Slovenskega filmskega centra našli dolgo iskano slovensko filmsko kopijo filma Zvezdica Zaspanka.

Naše zadovoljstvo pa še ni povsem popolno. Pogrešamo izvirne filmske trakove slikovnega in zvočnega negativa. Ves izvirni material bi morali trajno zaščititi po najvišjih arhivskih standardih. Ob vsem tem bi bil tudi čas, da Zvezdica Zaspanka zaživi še v razkošni digitalni izdaji.

Za tokratno arhivalijo meseca iz izvirne snemalne knjige predstavljamo strani 17 in 46, predstavljamo pa tudi prošnjo Triglav filma Republiški komisiji za pregled filmov, da mu odobri dovoljenje za javno prikazovanje celovečernega lutkovnega filma Zvezdica Zaspanka z dne 25. januarja 1965. Za popestritev dodajamo še krajši »strip« s celotno zgodbo od nastanka pripovedi Zvezdica Zaspanka pa do danes ter dva krajša odlomka iz začetka in konca filma v skupni dolžini do 12 minut.

Marta Rau Selič