GOV.SI

Arhiv

Staro spletno mesto najdete v arhivu spletišč državne uprave.

Projekti

  • EMPIR

    Urad za meroslovje koordinira sodelovanje Slovenije v evropskem meroslovnem raziskovalnem programu EMRP in njegovem nasledniku EMPIR. Koordinator v Sloveniji je dr. Rado Lapuh, ki je tudi podpredsednik EMPIR.

Področja

  • Mednarodni sistem merskih enot SI

    Da je uporaba enotnih in primerljivih merskih enot bistvena za nemoteno trgovino in razvoj družbe tako na državni kot mednarodni ravni, so leta 1875 spoznali voditelji 17 držav, ki so podpisali Metrsko konvencijo. H konvenciji je do danes pristopila večina razvitih držav, tudi Slovenija. V okviru Metrske konvencije je bil opredeljen mednarodni sistem enot SI, ki določa sedem osnovnih enot (meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela).

  • Zagotavljanje sledljivosti meritev

    Nacionalni meroslovni sistem zagotavlja sledljivost merjenj za uporabnike v Sloveniji. Dejavnosti potekajo pod okriljem Urada za meroslovje, ki skrbi tudi za pravilno uporabo merskih enot mednarodnega sistema SI ter za ustreznost zakonskih meril. Poleg Urada so v sistem vključene tudi druge inštitucije, ki s svojimi akreditiranimi kalibracijskimi in preskuševalnimi zmogljivostmi izvajajo naloge in storitve na posameznih področjih merjenj.

  • Zakonska merila

    Merila, ki se uporabljajo za merjenje na področjih varovanja zdravja ljudi in živali, varstva okolja in splošne tehnične varnosti, prometa blaga in storitev ter v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi, morajo izpolnjevati določene meroslovne zahteve. Izpolnjevanje predpisanih zahtev se preverja s predpisanimi postopki ugotavljanja skladnosti meril.

  • Meroslovni nadzor

    Meroslovni nadzor izvajajo inšpektorji Urada za meroslovje na področju merilnih instrumentov v prometu in uporabi, merskih enot, količin predpakiranih izdelkov ter izdelkov iz plemenitih kovin. Nadzor se izvaja skladno z materialnimi predpisi z namenom zagotavljanja varstva potrošnikov.

  • Plemenite kovine

    Slovenska zakonodaja določa, da so plemenite kovine platina, zlato, paladij in srebro. Čiste plemenite kovine so same po sebi premehke za izdelavo nakita ali drugih uporabnih predmetov. Taki predmeti bi se prehitro izrabili ali zvili in tako postali neuporabni. Zato te plemenite kovine mešamo z drugimi kovinami v zlitine. Urad za meroslovje na tem področju skrbi za registracijo znakov dobaviteljev izdelkov ter vodenje odgovarjajočega registra. Poleg tega izvaja preskušanje izdelkov iz plemenitih kovin in njihovo označevanje z državnim žigom.