GOV.SI

Da je uporaba enotnih in primerljivih merskih enot bistvena za nemoteno trgovino in razvoj družbe tako na državni kot mednarodni ravni, so leta 1875 spoznali voditelji 17 držav, ki so podpisali Metrsko konvencijo. H konvenciji je do danes pristopila večina razvitih držav, tudi Slovenija. V okviru Metrske konvencije je bil opredeljen mednarodni sistem enot SI, ki določa sedem osnovnih enot (meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela).

Merske enote

Zakon o meroslovju in Odredba o merskih enotah določata, da se v V Republiki Sloveniji za izražanje merilnih rezultatov oziroma vrednosti fizikalnih veličin v javni rabi uporabljajo enote mednarodnega sistema enot SI s pripadajočimi predponami. Nedovoljene enote se smejo uporabljati le tako, da so navedene v oklepaju za zapisom dovoljenih enot.

SI sestavlja nabor osnovnih enot, predpon in izpeljanih enot. Dovoljene so tudi posebne enote izven SI.

  • Osnovne enote predstavlja izbor sedmih dobro definiranih enot: meter (m), kilogram (kg), sekunda (s), amper (A), kelvin (K), mol (mol) in kandela (cd).
  • Desetiški mnogokratniki in delitelji enot SI so lahko zapisani s predponami SI, navedenimi v pripeti tabeli. Med predpono in enoto SI ni presledka.
  • Izpeljane enote se tvorijo s kombiniranjem osnovnih enot glede na algebraične odnose, ki povezujejo ustrezne veličine. Imena in simboli nekaterih izpeljanih enot se lahko nadomestijo s posebnimi imeni in simboli, ki se lahko uporabijo za oblikovanje izrazov in simbolov drugih izpeljanih enot.

Redefinicija mednarodnega sistema enot

Leta 2018 je bil sistem enot SI redefiniran. Od takrat nobena enota ni več določena z materializirano mero (artefaktom), temveč so vse definirane prek naravnih konstant, ki so enake povsod v nam znanem vesolju. S tem je celotni sistem enot SI definiran bolj osnovno in dokončno, predvsem pa je možna uporaba vseh enot kjerkoli in kadarkoli.

Redefinicija je začela veljati maja 2019 in na tej podlagi je mogoča prilagoditev ustreznih zakonov. Sama redefinicija vključuje nesprejemljive določitve sedmih naravnih konstant, kar določa temelj za vse druge naravne konstante in posledično enote SI. Te spremembe so bile narejene tako, da se vrednosti novo definiranih enot SI niso spremenile glede na vrednosti, ki so veljale do sprejetja redefinicije. S tem je bil zagotovljen nemoten prehod na nove definicije, ki bodo v prihodnosti omogočile še bolj točne meritve. Tako so bile odpravljene ovire, ki bi lahko nastale pri razvoju novih tehnologij, materialov, znanja in nadaljnjega odkrivanja vesolja ter potovanja po njem.

Nove definicije enot SI

Sprejete nove definicije štirih enot SI so:

  • enota SI za maso je kilogram s simbolom kg. Definirana je z nespremenljivo numerično vrednostjo Planckove konstante h, enako 6,626 070 15 × 10-34 in izraženo z enoto J s, kar je enako kg m2 s-1, kjer sta meter in sekunda definirana s c in ΔνCs.
  • enota SI za električni tok je amper s simbolom A. Definirana je z nespremenljivo numerično vrednostjo osnovnega naboja e, enako 1,602176634 × 10-19 in izraženo z enoto C, kar je enako A s, kjer je sekunda definirana z ΔνCs.
  • enota SI za termodinamično temperaturo je kelvin s simbolom K. Definirana je z nespremenljivo numerično vrednostjo Boltzmanove konstante kB. enako 1,380 649 × 10-23 J K-1, kar je enako kg m2 s-2 K-1, kjer so kilogram, meter in sekunda definirani z h, c in ΔνCs.
  • enota SI za množino snovi je mol s simbolom mol. En mol vsebuje natančno 6,022 140 76 × 1023 elementarnih enot. Ta vrednost je nespremenljiva numerična vrednost Avogadrove konstante NA, izražena z enoto mol-1 in se imenuje Avogadrovo število. Množina snovi sistema s simbolom n je mera števila opredeljenih elementarnih enot. Elementarna enota je lahko atom, molekula, ion, elektron ali katerikoli drug osnovni delec ali opredeljena skupina delcev.

Sprejete preoblikovane definicije preostalih treh enot SI so:

  • enota SI za čas je sekunda s simbolom s. Definirana je z nespremenljivo numerično vrednostjo frekvence hiperfinega prehoda cezijevega atoma 133 v nemotenem osnovnem stanju ΔνCs, enako 9 192 631 770 in izraženo z enoto Hz, kar je enako s-1.
  • enota SI za dolžino je meter s simbolom m. Definirana je z nespremenljivo numerično vrednostjo hitrosti svetlobe v vakuumu c, enako 299 792 458 in izraženo z enoto m s-1, kjer je sekunda definirana z ΔνCs.
  • enota SI za svetilnost v dani smeri je kandela s simbolom cd. Definirana je z nespremenljivo numerično vrednostjo svetilne učinkovitosti monokromatskega sevanja s frekvenco 540 × 1012 Hz, Kcd, enako 683 in izraženo z enoto lm W-1, kar je enako cd sr W-1 ali cd sr kg-1 m-2 s3, kjer so kilogram, meter in sekunda definirani z h, c in ΔνCs.

Zakonodaja