Skoči do osrednje vsebine

Sodelovanje z mednarodnimi meroslovnimi organizacijami

Sodelovanje s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami na področju meroslovja zagotavlja Urad za meroslovje, kjer kot državni organ zastopa interese Slovenije. To obsega sodelovanje na globalnem nivoju v Metrski konvenciji, Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje, Konvenciji o kontroli in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin, regionalno sodelovanje v Evropskem združenju nacionalnih meroslovnih inštitutov in Evropskem združenju za zakonsko meroslovje.

Globalno mednarodno sodelovanje

Meroslovni sistem Slovenije je že od svoje vzpostavitve povezan z najnaprednejšimi mednarodnimi meroslovnimi organizacijami in sistemi. To se kaže predvsem na področju izmenjave znanja, zagotavljanja sledljivosti, medsebojnih primerjav, sodelovanja pri skupnih projektih kot zagotavljanja čim večje kakovosti meroslovnega dela ter usklajenosti zakonodaje s predpisi EU in tudi širše.

Metrska konvencija

Francoska Akademija je konec 18. stoletja dobila nalogo, da pripravi meroslovni sistem, ki bo uporaben in dostopen za vse in bo veljal za vse čase. Da bi zadostili tej zahtevi, so vse mere zasnovali na naravnih pojavih in izvorih. Na osnovi teh prizadevanj je prišlo leta 1875 do podpisa Metrske konvencije (vsebina v angleškem jeziku), ki jo je takrat podpisalo 18 najbolj razvitih držav sveta. Med njimi smo bili v okviru Avstroogrske monarhije tudi slovenci. Konvencija je definirala enoto dolžine meter in enoto mase kilogram v obliki pramer. Ustanovila je mednarodni urad za uteži in mere (angleško Bureau International des Poids et Mesures - BIPM (vsebina v angleškem jeziku)) in mednarodni komite za uteži in mere (angleško International Committee for Weights and Measures - CIPM (vsebina v angleškem jeziku)). Metrska konvencija (MK) je s tem v Evropi uvedla red na področju meroslovja, kasneje pa tudi v ostalih delih sveta. Leta 1999 je bil v okviru CIPM podpisan dogovor o vzajemnem priznavanju nacionalnih merilnih standardov in veljavnosti kalibracijskih in merilnih certifikatov (angleško CIPM Mutual Recognition Arrangement CIPM MRA (vsebina v angleškem jeziku)), ki jih izdajajo nacionalni meroslovni inštituti. Ta predstavlja odprto, pregledno in celovito shemo, ki uporabnikom zagotavlja zanesljive informacije o primerljivosti nacionalnih meroslovnih zmogljivosti in zagotavlja tehnično podlago za širše sporazume o mednarodni trgovini in regulativnih zadevah. Slovenija je polnopravna članica Metrske konvencije od leta 2016.

Slovenija kot članica metrske konvencije od leta 2016 preko Urada za meroslovje aktivno oblikuje odločitve konvencije na generalnih konferencah (angleško General Conference on Weights and Measures - CGPM) ter sodeluje pri oblikovanju politik in strokovnih odločitev preko posvetovalnih odborov za enote (angleško CIPM Consultative Committee for Units - CCU) ter čas in frekvenco (angleško CIPM Consultative Committee for Time and Frequency - CC-TF). Prav tako Slovenija preko MK sodeluje v ključnih svetovnih medlaboratorijskih primerjavah ter zagotavlja sledljivost meritev na nekaterih področjih merjenj.

Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje

Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (angleško International Organization of Legal Metrology - OIML) je mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje, ustanovljena leta 1955 z mednarodno pogodbo. Poslanstvo OIML (vsebina v angleškem jeziku) je omogočiti gospodarstvom, da vzpostavijo učinkovite medsebojno usklajene in mednarodno priznane pravne meroslovne infrastrukture za vsa področja, za katera vlade prevzamejo odgovornost, na primer tista, ki olajšajo trgovino, vzpostavijo medsebojno zaupanje in uskladijo raven zaščite potrošnikov po vsem svetu. Slovenija je polnopravna članica OIML od leta 1992.

Slovenija preko Urada za meroslovje v OIML aktivno oblikuje mednarodna strokovna vodila, ki so podlaga za slovensko nacionalno zakonodajo na področju meroslovja, ki je posledično mednarodno usklajena in omogoča prosto trgovino blaga in storitev.

Konvencija o kontroli in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin

Konvencija o kontroli in označevanju izdelkov iz plemenitih kovin (Hallmarking Convention (vsebina v angleškem jeziku)) je mednarodna pogodba med državami članicami, ki je bila  podpisana na Dunaju novembra 1972 in je stopila v veljavo leta 1975. Cilj konvencije je odprava ovir pri mednarodnem trgovanju z izdelki iz plemenitih kovin. Konvencija ima trenutno 20 članic, Slovenija je pristopila h konvenciji v letu 2009.  S koncem leta 2019 je prenehalo delovati Mednarodno združenje preskuševalnih uradov za izdelke iz plemenitih kovin (angleško The International Association of Assay Offices - IAAO), vsi njegovi dosedanji člani, ki niso že obenem člani konvencije, pa imajo več različnih možnosti sodelovanja v konvenciji. Članicam konvencije je omogočeno označevanje izdelkov iz plemenitih kovin s CCM (angleško Common Control Mark - CCM) oznako, ki predstavlja najvišjo stopnjo zaščite potrošnika na področju izdelkov iz plemenitih kovin in omogoča neovirano prodajo slovenskih izdelkov na mednarodnem trgu. Laboratorij Urada za meroslovje ima status pooblaščenega preskusnega urada (Assay Office) za preskušanje in označevanje izdelkov iz plemenitih kovin s CCM oznako v Republiki Sloveniji. Predstavniki Urada za meroslovje tudi zastopajo Slovenijo na zasedanjih konvencije.  

Evropsko sodelovanje

Evropsko združenje nacionalnih meroslovnih inštitutov

Evropsko združenje nacionalnih meroslovnih inštitutov (angleško The gateway to Europe's integrated metrology community - EURAMET) je evropska regionalna meroslovna organizacija, v okviru katere poteka sodelovanje med nacionalnimi meroslovnimi organizacijami Evropske unije ter državami EFTE in Evropsko komisijo. Namen sodelovanja meroslovnih institutov je krepitev meroslovnih aktivnosti in povečevanje njihovih učinkovitosti. Sodelovanje v EURAMET (vsebina v angleškem jeziku) poteka predvsem preko:

  • sodelovanja v tehničnih odborih (vsebina v angleškem jeziku) in njihovih projektih, ki pokrivajo razvojno in tehnično sodelovanje na področjih akustike, elektrike, pretoka, ionizirajočega sevanja, dolžine, mase, kemije, fotometrije, termometrije, časa in frekvence, pa tudi interdisciplinarnega meroslovja in kakovosti,
  • sodelovanja v evropskih meroslovnih mrežah (vsebina v angleškem jeziku), ki analizirajo in usklajujejo evropske in svetovne meroslovne potrebe. Evropske meroslovne mreže predstavljajo strateško načrtovane trajnostne strukture za zagotavljanje enotnih kontaktnih točk za informacije uporabnikom, s čimer podpirajo regulacijo, standardizacijo ter prenos znanja in storitev iz področja meroslovja.
  • sodelovanja v skupnih raziskovalnih programih (vsebina v angleškem jeziku), kjer se izteka evropski meroslovni program program za inovacije in raziskave(angleko The European Metrology Programme for Innovation and Research - EMPIR (vsebina v angleškem jeziku)), od 2014 do 2020, ter pripravlja novi program za obdobje od 2021 do 2028.
  • Slovenija v okviru EURAMET sodeluje v meroslovnih razvojnih in raziskovalnih projektih in programih, v regionalnih medlaboratorijskih primerjavah, ter v evropskih meroslovnih mrežah.

Evropsko združenje za zakonsko meroslovje

Evropsko združenje za zakonsko meroslovje (angleško The European Cooperation in Legal Metrology - WELMEC (vsebina v angleškem jeziku)) je strokovno meroslovno združenje, katerega cilj je zagotoviti usklajeno delovanje vseh članic EU pri implementaciji direktiv EU na področju meroslovja. WELMEC deluje od leta 1990, Slovenija je postala njegova pridružena članica leta 1999, leta 2004 s članstvom v EU pa tudi polnopravna članica WELMEC-a. Združenje se je novembra 2019 formalno preoblikovalo in začelo delovati kot pravna oseba.

Glavni cilj WELMEC je vzpostaviti usklajen in skladen dosleden pristop k evropskemu zakonskemu meroslovju. WELMEC je v odnosu do OIML regionalna organizacija za zakonsko meroslovje v Evropi.

Cilj združenja se uresničuje zlasti z naslednjimi ukrepi:

  • sodelovanje z organizacijami, odgovornimi za raziskovalno infrastrukturo ali infrastrukturo za zagotavljanje kakovosti,
  • sodelovanje pri usklajevanju nadzora na trgu in varstva potrošnikov na področju zakonskega meroslovja,
  • spodbujanje dosledne razlage in uporabe normativnih dokumentov ter predlaganje ukrepov in pripravljanje dokumentov s smernicami za lažje izvajanje,
  • organiziranje izmenjave informacij za zakonsko meroslovje.

Slovenija v WELMEC aktivno oblikuje evropska tehnična vodila in standarde, ki so pomembni za slovensko gospodarstvo in ki jih prenaša v slovensko zakonodajo.