Predstavitev izpostave

Upravno strokovno Vzhodno štajersko regijo  na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pokriva  Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Maribor.

V sestavi Izpostave deluje: upravno strokovna služba, logistični center in  regijski center za obveščanje Maribor. Na ravni regije pa so organizirani tudi ustrezni organi vodenja ter enote in podporne službe Civilne zaščite.

Območje, ki ga pokriva Izpostava Maribor obsega severovzhodne predele Slovenije in meri 1310,6 km2. Na severu meji z Avstrijo, na zahodu meji na Koroško regijo, na jugozahodu z Zahodno štajersko regijo, na vzhodu s Pomursko regijo ter na jugovzhodnem delu na Podravsko regijo.

V geografskem pogledu obsega območje Vzhodno štajerske dve povsem različni pokrajinski enoti. Na zahodu je hribovito visokogorski in izrazito gozdnati svet Pohorja in obmejnega Kozjaka, ki ju razdvaja Drava z Dravsko dolino in površinsko večji vzhodni del pokrajine, ki pripada vinorodnemu gričevju Slovenskih goric in Haloz z prevladujočimi nadmorskimi višinami 300 - 400 m in relativnimi višinami 60 - 120 m. Vmes sta večji ravninski ploskvi Dravsko in Ptujsko polje, ki ležita na nadmorski višini med 240 in 250 m. To je izrazito poljedelsko območje z nekaj industrije, a pomembnimi komunikacijami ob katerih so se razvila večja naselja (Rače, Hoče, Starše, Miklavž, Pragersko).

Po orografskih in geografskih značilnostih, kakor tudi po značaju površja pripada Vzhodno štajerska območju Panonske kotline. Sočasno pa je prisoten močan vpliv Alp.

Geološka sestava tal na Pohorju in Kozjaku je raznovrstna. V glavnem se sestoji iz metamorfnih skrilavcev. Zahodni del Pohorja pa tvori tonalit, ki je prekrit s humusnim slojem različnih debelin.

Območje Slovenskih goric je v glavnem sestavljeno iz mlado terciarnih kamenin, kristalnih škriljavcev in trdega litovskega apnenca. Zgornja rodovitna plast humusa je prehaja v ilovico in lapor. Zaradi nepropustnih slojev in nagnjenega terena so pogosti zdrsi.

Dolina Pesnice in njenih pritokov spada v kvartar in je močvirni svet z izrazitim nihanjem podtalnice.

Dravsko polje je iz kvartarnega obdobja in tvori prehod prodne ravnice v gorski svet. Pod plodno humusno plastjo in med nepropustnim slojem ležijo nanosi proda do 20 m debeline.

Temeljne organizacijske in druge značilnosti področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Vzhodno štajerski regiji prostorsko pokriva  Izpostava URSZR Maribor z 22 občinami v  5 upravnih enotah (Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ruše in Pesnica).

Občine na območju Vzhodno štajerske regije so: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Kungoto, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Makole, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Poljčane, Pesnica, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sv. Ana, Šentilj ter Mestna občina Maribor.

Regija obsega 22 lokalnih skupnosti s površino 1310,6 km2, 389 naselij in 241212 prebivalcev.

Regijski center za obveščanje Maribor

Regijski center za obveščanje ima za klic v sili na enotno evropsko številko 112 stalno dežurstvo skozi vse leto, s čimer prebivalcem Vzhodno Štajerske regije in Slovenije zagotavlja pomoč v primeru vseh naravnih ali drugih nesreč.

Naloge centra so določene z zakoni in drugimi predpisi in so, na kratko, naslednje:

• sprejema klice v sili in druge klice na številko 112;
• posreduje klice za pomoč gasilcem in pripadnikom drugih reševalnih služb, pripadnikom Civilne zaščite in drugim službam v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter jih, skladno z načrti in predvidenimi  postopki, aktivira;  
• posreduje klice za pomoč službi nujne medicinske pomoči, veterinarski službi in tudi policiji;
• razglaša nevarnosti, izvaja javno alarmiranje (testiranje sistema vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri) in ob nesrečah ali nevarnostih posreduje prebivalcem napotke za ravnanje;
• upravlja s sistemi radijskih zvez (ZARE, ZARE+, ZARE DMR) in s sistemom osebnega klica za potrebe sil za zaščito in reševanje ter zagotavlja komunikacijsko podporo enotam na terenu;
• sooblikuje baze podatkov o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč ter o naravnih in drugih nesrečah in njihovih posledicah;
• zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in drugih nesrečah (meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih, prometnih ali prevoznih in drugih razmer preko opazovalnih omrežij ali sistemov, javno dostopnih podatkov pristojnih organov in služb ter na podlagi prispelih sporočil organov in služb, ki opravljajo ta opazovanja);
• obveščajo državne, regijske in občinske organe, organizacije in službe, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi inšpekcijske službe, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter drugih pojavih ali dogodkih, pomembnih za varstvo pred nesrečami.