V postopku vrednotenja izobraževanja pri ENIC-NARIC centru izdamo mnenje o posameznih elementih izobraževanja. To je v pomoč pri prepoznavanju in umeščanju tako tujih kot slovenskih listin o izobraževanju.

Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja je postopek, v katerem se na podlagi v tujini opravljenega izobraževanja odloči o posameznikovi pravici do prijave in obravnave v postopkih za nadaljevanje izobraževanja na izobraževalnih institucijah v Republiki Sloveniji.

Na ENIC-NARIC centru pripravljamo informacije o določenih državah ter primerljivosti tujega izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistem. Podane informacije so lahko v pomoč posameznikom, delodajalcem, pooblaščenim osebam na izobraževanih institucijah ter ostalim zainteresiranim.

Lizbonska konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji je bila usklajena in sprejeta aprila 1997 v Lizboni ter je eden najpomembnejših mednarodnih dokumentov v visokem šolstvu, ki je z ratifikacijami, ki so sprejemu sledile, postal del nacionalne zakonodaje v številnih evropskih, pa tudi neevropskih državah (do danes 55 državah).

Reguliran poklic oziroma regulirana poklicna dejavnost je tisti poklic oziroma poklicna dejavnost, katerih opravljanje je omejeno s posebnimi pogoji (npr. zdravnik, učitelj, arhitekt,...). Za opravljanje reguliranih poklicev je treba izpolnjevati določene zakonske pogoje, ki lahko zajemajo tudi posebne poklicne kvalifikacije (npr. strokovne izpite, pripravništvo, pridobitev dovoljenj, določeno obdobje delovnih izkušenj, ...). Vsaka država članica ima nacionalni seznam reguliranih poklicev, ki je javno dostopen.

Slovenski šolski sistem sestavlja primarno, sekundarno in terciarno izobraževanje. S šolanjem pridobljene kvalifikacije razvrščamo s pomočjo Slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK).

Postopki vrednotenja in priznavanja izobraževanja so za priseljence enaki kot za vse druge imetnike tujih listin in se vodijo v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

Tuje javne listine se smejo v Republiki Sloveniji uporabljati le, če so legalizirane, razen v primeru, ko področna zakonodaja legalizacije ne zahteva.

Overitev/legalizacija listine pomeni potrditev verodostojnosti podpisov uradnih oseb, ki so listino podpisale, in verodostojnosti odtisov pečatov državnih organov na njej. Javno listino treba overiti, če to zahteva pravo države, kjer jo boste uporabljali.