Zlata trsna rumenica (Grapevine flavescence dorée)

Stanje v Sloveniji

Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji prvič ugotovljena leta 2005 pri Kopru. V naslednjih letih so sledile najdbe v Posavju (2008), na Štajerskem (2009) ter večji izbruhi v Slovenski Istri, na Krasu, Dolenjskem in leta 2021 na Ljutomersko-Ormoškem območju. V letu 2025 je bil zabeležen velik porast okužb zlasti na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini.

Razmejena območja v Sloveniji

Po potrditvi zlate trsne rumenice UVHVVR določi razmejena območja, ki obsegajo:

• okuženo območje — izvajajo se ukrepi zadrževanja
• varovalni pas — izvajajo se ukrepi izkoreninjenja
• žarišče okužbe (okuženo območje znotraj varovalnega pasu) — izvajajo se ukrepi izkoreninjenja

Razmejena območja so določena za zahodno, jugovzhodno in severovzhodno Slovenijo.

Podroben seznam razmejenih območij zlate trsne rumenice

Ukrepi v Sloveniji

Ukrepe določa Uredba o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice in se izvajajo na razmejenih območjih. Za omejevanje širjenja zlate trsne rumenice je ključno, da lastniki trte hitro in redno uničujejo in odstranjujejo okužene oziroma simptomatične trse ter pravočasno zatirajo prenašalca ameriškega škržatka.

Druge ukrepe izvajajo UVHVVR in strokovne službe, zlasti redno spremljanje navzočnosti zlate trsne rumenice (program preiskav), ugotavljanje stopnje okuženosti prenašalca ameriškega škržatka s fitoplazmo FD, spremljanje pojava ameriškega škržatka za namen prognoze, izvajanje poskusov z različnimi sredstvi za zatiranje ameriškega škržatka, izobraževanje in obveščanje o ukrepih proti zlati trsni rumenici.

Če se pojavijo okužbe z zlato trsno rumenico v trsnicah, matičnih vinogradih ali matičnjakih ali v njihovi bližini, je izvedba ukrepa tretiranja z vročo vodo edina možnost, da se za cepiče, podlage in cepljenke vinske trte (Vitis) lahko izda rastlinski potni list.

Opis bolezni in prenašalca

Zlata trsna rumenica spada med trsne rumenice, to so bolezni trte, ki jih povzročajo fitoplazme. Fitoplazme se naselijo v prevodnem tkivu (floemu) in preživijo le v živih celicah okuženih rastlin ali žuželk prenašalcev. V trti fitoplazme preživijo zimo v olesenelem delu rastline.

Za kateri tip fitoplazme gre, je mogoče ugotoviti le z laboratorijsko analizo. V Sloveniji sta bili doslej ugotovljeni zlata trsna rumenica, ki jo povzroča fitoplazma FD in rumenica počrnelosti lesa (Bois noir - BN), ki jo povzroča Candidatus phytoplasma solani.

Glavni prenašalec je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus):

• prezimi kot jajčece na lesu trt
• iz jajčec se maja izležejo ličinke, ki se v odraslega škržatka razvijejo v 5 stadijih
• fitoplazmo FD lahko prenašajo že ličinke 3. stadija (L3), najučinkovitejši prenašalci fitoplazme so odrasli škržatki
• prisoten je v vseh vinorodnih deželah Slovenije

Naključno lahko fitoplazmo FD prenesejo tudi navadni dolgoglavec (Dyctiophara europaea), jelšev škržatek (Se ) in vzhodnjaški škržatek (Orientus ishidae).

Gostiteljske rastline in bolezenska znamenja

Navzočnost fitoplazme FD je bila potrjena na vinski trti (Vitis vinifera) in tudi v navadnem srobotu (Clematis vitalba), črni jelši (Alnus glutinosa), velikem pajesenu (Ailanthus altissima), leski (Corylus avellana) in vrbi (Salix). V Srbiji je bila fitoplazma FD ugotovljena tudi v divji trti (Vitis sylvestris).

Bolezenska znamenja na vinski trti se začnejo pojavljati kmalu po cvetenju (v zadnjih letih v začetku julija) in se stopnjujejo proti jeseni. Najbolj opazni so od avgusta dalje. Odvisni so od sorte, časa od okužbe in okoljskih dejavnikov.

Na listih:

• rumenenje (bele sorte) ali rdečenje (rdeče sorte)
• zvijanje listnih robov navznoter — listi so togi in krhki
• pecelj ostane na rozgi, ko listna ploskev odpade
• možna nekroza listnih žil

Na poganjkih in rozgah:

• mlahavi ali povešeni poganjki
• slabo dozorel les, ki pozimi pogosto pozebe
• pri nekaterih sortah temno rjave ali črne bradavice na spodnjih medčlenkih

Na grozdju:

• slaba oploditev, osipanje
• venenje jagod in sušenje grozdov od sredine poletja
• matičnih rastlinah za podlage (matičnjaki) so simptomi le redko vidni ali slabo izraženi

Geografska razširjenost

Zlata trsna rumenica je bila v Evropi prvič ugotovljena v Franciji v 50. letih prejšnjega stoletja. Danes je razširjena v:

• Zahodni Evropi: Francija, Španija, Portugalska, Švica
• Srednji in Južni Evropi: Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Srbija

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi EU določajo ukrepe za preprečevanje vnosa, širjenja in izkoreninjenje zlate trsne rumenice v državah članicah, še posebej glede:

• vnosa rastlin rodu Vitis, ki je iz držav zunaj EU prepovedan (razen plodov; izjema velja za Švico)
• premikov znotraj EU: razmnoževalni material trte (cepljenke, podlage, cepiči) mora spremljati rastlinski potni list, ki potrjuje, da material izpolnjuje posebne fitosanitarne zahteve in ni okužen z zlato trsno rumenico
• ukrepov zadrževanja širjenja: za območja, kjer je bolezen že preveč razširjena in izkoreninjenje bolezni ni več mogoče, EU predpisuje posebne ukrepe zadrževanja širjenja