Skoči do osrednje vsebine

Rejne živali so živali, ki jih vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna. Njihova zaščita pomenijo ukrepi, s katerimi se lahko izognemo nepotrebnemu trpljenju ali poškodbam živali ter predpisuje primerno nastanitev, hrano in oskrbo. Da bi ohranili dobrobit živali, so skrbniki obvezani spremljati zdravstveno stanje živali in redno pregledovati tehnično opremo, ki se uporablja v intenzivnih sistemih za vzrejo živali.

Govedo

Privezovanje telet

Teleta do starosti 6 mesecev je prepovedano privezovati.

Razlogov za to prepoved je več:

  • Teleta pri počitku oziroma spanju zavzamejo različne lege, pri katerih imajo lahko iztegnjene noge, glava leži na tleh ali pa počiva na nogah. Če je teletu fizično onemogočena takšna lega telesa ali obstaja nevarnost, da ga bo v njej bolelo, bo tele zavzelo manj udobno lego in skušalo počivati oziroma spati drugače. Tak počitek pa je veliko manj učinkovit.
  • Raziskovalno vedenje (iskanje po nastilju) in beg pred zaznano nevarnostjo (resnično ali navidezno) je zelo pomemben del vedenja telet in je prisoten pri vseh teletih. Onemogočanje takega vedenja verjetno povzroča razvoj stereotipij (eden bolj očitnih vedenjskih pokazateljev stresa) in drugih vedenjskih motenj. Poleg možnosti prostega gibanja, teleta torej potrebujejo tudi nastilj.
  • Gibanje je nujno za normalen razvoj kosti in mišičevja. Če je teletom onemogočeno premikanje, lahko razvijejo resne napake gibalnega sistema, kar se kaže s težavami pri hoji. Transport do klavnice je posledično za njih veliko bolj naporen, poleg tega pa so pri teh živalih pokazatelji stresa veliko bolj očitni.

Prezimovanje pašnih živali na prostem

To je vse bolj pogost način reje, ki pod pogojem, da je pravilno izveden, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Izvaja se z različnimi vrstami in kategorijami živali. Primerno za tako rejo je govedo (predvsem krave dojilje, presušene krave, plemenske telice), prav tako pa tudi ovce in konji. Prezimovanje krav na prostem v obdobju mlečnosti za rejce predstavlja večji izziv, saj je tem živalim potrebno nuditi poseben režim krmljenja, da jim ne bi padla mlečnost. Potreba po energiji se pašnim živalim v zelo mrzlih dneh namreč poveča za 15 do 20 %. Takrat živali pojedo več krme, da si zagotovijo dovolj energije za vzdrževanje telesne temperature.

Rejec, ki se odloča za prezimovanje svojih živali na prostem, se mora najprej dobro seznaniti s posebnostmi vremenskih razmer (temperature, padavine, veter) in drugih okoljskih značilnosti območja, na katerem namerava prezimiti svoje živali (teren, vodotoki, možne poplave, hudourniki, plazovi in podobno).

Pomembno je, da so živali v začetku zime v dobri telesni kondiciji. Tako kot čez vse leto tudi pozimi velja, da morajo biti živali na prostem zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom in suh prostor oziroma suho mesto za počitek. Zavetje je lahko naravno (grmovje, gozd) ali grajeno. Zagotovljena mora biti zadostna količina krme in pitne vode.

V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj ima mokra in z blatom zamazana dlaka manjšo izolacijsko sposobnost.

Zimske temperature v Sloveniji so navadno med 0 °C in 5 °C, redko -10 °C ali -15 °C. Te podnebne razmere so zelo primerne za prezimovanje ovac in drugih pašnih živali na prostem.

Pomembne prednosti ustreznega prezimovanja pašnih živali na prostem vključujejo večjo splošno odpornost živali, bolj donosno prirejo mesa in ugoden vpliv na zdravje gibalnih organov.

Prašiči

Kastracija pujskov

Kastracijo pujskov je dovoljeno opraviti samo na način, ki ne vključuje trganja tkiva. Tak poseg je pri pujskih dovoljeno opraviti do sedmega dneva starosti. Kasneje ga lahko opravi samo veterinar z uporabo narkoze (anestezije) ali uporabo dolgotrajne protibolečinske terapije (analgezije).

Krajšanje repkov pri pujskih

Krajšanja repkov ni dovoljeno opravljati rutinsko. Skrbnik mora pred takim posegom uvesti druge ukrepe za zmanjšanje agresivnosti med živalmi. Ti navadno vključujejo zmanjšanje naseljenosti boksov, uvajanje igral in manipulativnega materiala (na primer slama). Tudi za krajšanje repkov velja, da ga je dovoljeno opraviti do sedmega dne starosti. Kasneje ga lahko opravi samo veterinar z uporabo narkoze (anestezije) ali uporabo dolgotrajne protibolečinske terapije (analgezije).

Nesnice

Ukinjanje neobogatenih kletk za nesnice

Prvega januarja 2012 je bila na vsem ozemlju Evropske unije (EU) prepovedana uporaba neobogatenih kletk za rejo kokoši nesnic. Kokoši nesnice je poslej dovoljeno gojiti zgolj v obogatenih kletkah, ki morajo biti oblikovane na predpisan način ali pa v »alternativnih« rejah (hlevska reja, prosta reja).

Označevanje jajc

Vsako jajce, ki ga kupite v trgovini, mora biti označeno z registrsko številko, sestavljeno iz številk (na primer 2SI062502), ki pomenijo:

Številka za vrsto reje se podeli po naslednjem šifrantu:

  • številka 1 za prosto rejo,
  • številka 2 za hlevsko rejo,
  • številka 3 za baterijsko rejo,
  • številka 0 za ekološko rejo.

Tak način označevanja jajc kupcem omogoča, da se odločijo, ali bodo z nakupom jajc podprli kokošim nesnicam prijazne reje. 

Zaščita živali pri omamljanju in zakolu

Skrb za dobro počutje živali se ne konča z odhodom živali z gospodarstva, ampak je potrebno skrbeti, da je za žival poskrbljeno do zadnjega trenutka njenega življenja, torej tudi pri postopkih, ki zajemajo zakol ali usmrtitev živali.

Zato morajo biti zakol živali in z njim povezani postopki opravljeni tako, da povzročijo čim bolj humano smrt živali in sicer na način, ki zmanjša bolečino, stisko, strah in trpljenje, ki se ji ni mogoče izogniti, kar na najmanjšo mero. Zaščita živali pri zakolu pa se začne že na gospodarstvu in sicer s pripravo živali za zakol, nadalje z zagotovitvijo, da je primerna za prevoz in končno s postopki, ki vodijo do zakola v klavnici ali na kmetiji.

Osebje, ki se ukvarja z natovarjanjem in raztovarjanjem, selitvijo, namestitvijo, oskrbo, zadrževanjem, omamljanjem, zakolom in izkrvavitvijo živali igra pomembno vlogo pri dobrem počutju teh živali. Zaradi tega mora biti zadosti številčno, potrpežljivo, obzirno, kompetentno in ustrezno usposobljeno.

Znanstvena mnenja glede omamljanja živali so javno objavljena na spletni strani Evropske agencije za varnost hrane (v angleškem jeziku European Food Safety Agency - EFSA).  

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Pristojnost nadzora nad zaščito živali pri omamljanju in zakolu

Pristojnost nadzora nad izvajanjem Uredbe o zaščiti živali pri usmrtitvi ima Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, razen nadzora nad ustreznostjo navodil za uporabo opreme za omejitev premikanja in omamljanja živali. Nadzor nad tem vrši Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

Nadzor izvajajo uradni veterinarji, zaposleni na območnih uradih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Dosežki na področju dobrobiti

Dobrobit živali je prednostna naloga EU. V zadnjih 40 letih se je zakonodaja EU o dobrobiti živali razvila na podlagi trdnih znanstvenih spoznanj, pričakovanj državljanov in zahtev trga.

Da bi zagotovila enoten način uveljavljanja zakonodaje o dobrobiti živali po vsej EU, je Evropska komisija od leta 2006 financirala pobude in delavnice za usposabljanje strokovnjakov znotraj in zunaj EU. To zagotavlja, da so živila živalskega izvora, proizvedena v EU, kakovostna, hkrati pa izpolnjujejo pričakovanja potrošnika glede dobrobiti živali.

Več kot 2.000 veterinarjev je bilo usposobljenih na področju dobrobiti živali iz programa Evropske komisije.

V letu 2012 je začela v EU veljati prepoved reje kokoši nesnic v konvencionalnih kletkah. Zdaj imajo kokoši nesnice več prostora v kletkah, slednje pa so opremljene z gnezdom, gredmi in nastiljem, kar omogoča zadovoljitev vedenjskih potreb kokoši. Na voljo so obsežni viri, ki dokazujejo, da sta se zdravje in dobrobit nesnic znatno izboljšala.

Večje spoštovanje vedenjskih potreb prašičev vodi v kakovostnejše prašičje meso, to pa je področje, kjer je EU glavni proizvajalec in izvoznik. Do konca leta 2012 so breje svinje preživljale življenje v individualnih kletkah, kjer vedenjske potrebe zaradi osiromašenega okolja niso bile spoštovane. EU je za izboljšanje dobrobiti svinj sprejela posebno zakonodajo, s katero je ukinila uporabo individualnih namestitev. Svinje se med brejostjo namestijo v skupine. To je ključni element za dobrobit teh zelo družabnih živali. Zdaj se svinje lahko prosto gibljejo, boksi pa so opremljeni tudi z ustreznim gnezdilnim materialom.

V letu 2017 je bila ustanovljena Platforma EU za dobrobit živali, ki je mesto dialoga med različnimi deležniki, mesto izmenjave dobrih praks in prostovoljnih pobud. Hkrati deluje kot svetovalno telo Evropski komisiji na področju dobrobiti živali. 

Evropska konvencija za zaščito živali, ki se gojijo za rejne namene

Evropska konvencija za zaščito živali v vzrejne namene je povezava, ki se nanaša na živali, ki jih vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna in podobnega. Konvencija nalaga ukrepe, s katerimi se lahko izognemo nepotrebnemu trpljenju ali poškodbam živali ter predpisuje primerno nastanitev, hrano in oskrbo. Da bi ohranili dobrobit živali, so skrbniki obvezani spremljati zdravstveno stanje živali in redno pregledovati tehnično opremo, ki se uporablja v intenzivnih sistemih za vzrejo živali.