Skoči do osrednje vsebine

Dobrobit rejnih živali zagotavljajo nacionalni predpisi in predpisi, sprejeti na ravni Evropske unije.

Predpisi

Zakon o zaščiti živali je krovni zakon, ki določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma kateri posegi na živalih so prepovedani. Nadalje določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, pri prevozu, pri izvajanju določenih posegov na rejnih živali ter pri zakolu in usmrtitvi. Zakon določa obveznosti skrbnika živali, ki mora poskrbeti za primerno hrano, vodo, ustrezno svobodo gibanja, primerno bivalno okolje ter za zdravje živali in zagotavljati veterinarsko oskrbo kadar je potrebna. Kako naj skrbnik vse to zagotavlja za različne vrste in kategorije rejnih živali, pa natančneje določa Pravilnik o zaščiti rejnih živali. Pravilnik povzema pet evropskih direktiv s področja zaščite rejnih živali. Določa podrobnejše zahteve za rejo nekaterih vrst - teleta, prašiči, brojlerji in kokoši nesnice. Za druge, na primer govedo, krave molznice, ovce, purane, race, ribe in dvoživke, pa so določene le splošne zahteve, ki temeljijo na priporočilih Evropske konvencije za zaščito živali v vzrejne namene. Pravilnik odgovornost skrbnika za zagotavljanje dobrobiti živali. V predpisu so določene minimalne zahteve za bivalne pogoje, kakšni naj bodo objekti za živali in kakšna tehnična oprema, kako je treba poskrbeti za živali na prostem, kakšna je primerna oskrba ter kako ravnati z bolnimi, poškodovanimi ali onemoglimi živalmi.

Evropska konvencija za zaščito živali, ki se gojijo za rejne namene

Evropska konvencija za zaščito živali v rejne namene se nanaša na živali, ki jih vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ipd. Konvencija nalaga ukrepe s katerimi se lahko izognemo nepotrebnemu trpljenju ali poškodbam živali ter predpisuje primerno nastanitev, hrano in oskrbo. Da bi ohranili dobrobit živali, so skrbniki obvezani spremljati zdravstveno stanje živali in redno pregledovati tehnično opremo, ki se uporablja v intenzivnih sistemih za vzrejo živali.

Teleta in govedo

Teleta do starosti 6 mesecev je prepovedano privezovati.

Razlogov za to prepoved je več:

  1. Teleta pri počitku oziroma spanju zavzamejo različne lege, pri katerih imajo lahko iztegnjene noge, glava leži na tleh ali pa počiva na nogah. Če je teletu fizično onemogočena takšna lega telesa ali obstaja nevarnost, da jih bo v njej bolelo, bo tele zavzelo manj udobno lego in skušalo počivati oziroma spati drugače. Tak počitek pa je veliko manj učinkovit.
  2. Raziskovalno vedenje (iskanje po nastilju) in beg pred zaznano nevarnostjo (resnično ali navidezno) je zelo pomemben del vedenja telet in je prisotno pri vseh teletih. Onemogočanje takega vedenja verjetno povzroča razvoj stereotipij (eden bolj očitnih vedenjskih pokazateljev stresa) in drugih vedenjskih motenj. Poleg možnosti prostega gibanja, teleta torej potrebujejo tudi nastilj.
  3. Gibanje je nujno za normalen razvoj kosti in mišičevja. Če je teletom onemogočeno premikanje, lahko razvijejo resne napake gibalnega sistema, kar se kaže s težavami pri hoji, transport do klavnice je za njih veliko bolj naporen, poleg tega pa so pri teh živalih pokazatelji stresa veliko bolj očitni.

 

Prezimovanje pašnih živali na prostem je vse bolj pogost način reje, ki pod pogojem, da je pravilno izveden, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Izvaja se z različnimi vrstami in kategorijami živali. Primerne za tako rejo so goved (predvsem krave dojilje, presušene krave, plemenske telice), ovce in konji. Prezimovanje na prostem krav v obdobju mlečnosti za rejce predstavlja večji izziv, saj je tem živalim treba nuditi poseben režim krmljenja, da jim ne bi padla mlečnost. Potreba po energiji se pašnim živalim v zelo mrzlih dneh namreč poveča za 15-20%. Takrat živali pojedo več krme, da si zagotovijo dovolj energije za vzdrževanje telesne temperature.

Rejec, ki se odloča za prezimovanje svojih živali na prostem, se mora najprej dobro seznaniti s posebnostmi vremenskih razmer (temperature, padavine, veter) in drugih okoljskih značilnosti območja, na katerem namerava prezimiti svoje živali (teren, vodotoki, možne poplave, hudourniki, plazovi, itd.).

Pomembno je, da so živali v začetku zime v dobri telesni kondiciji. Tako kot čez vse leto, tudi pozimi velja, da morajo biti živali na prostem zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom in suh prostor oziroma suho mesto za počitek. Zavetje je lahko naravno (grmovje, gozd) ali grajeno. Zagotovljena mora biti zadostna količina krme in pitne vode.

V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj ima mokra in z blatom zamazana dlaka manjšo izolacijsko sposobnost.

Zimske temperature v Sloveniji so navadno med 0°C in 5°C, redko -10°C ali -15°C. Te podnebne razmere so zelo primerne za prezimovanje ovc in drugih pašnih živali na prostem.

Pomembne prednosti ustreznega prezimovanja pašnih živali na prostem vključujejo večjo splošno odpornost živali, bolj donosno prirejo mesa in ugoden vpliv na zdravje gibalnih organov.

Prašiči

Kastracijo prašičkov je dovoljeno opraviti samo na način, ki ne vključuje trganja tkiva. Tak poseg je pri prašičkih dovoljeno opraviti do sedmega dneva starosti. Kasneje ga lahko opravi samo veterinar z uporabo narkoze (anestezije) ali uporabo dolgotrajne protibolečinske terapije (analgezije).

Krajšanja repkov pri prašičkih ni dovoljeno opravljati rutinsko. Skrbnik mora pred takim posegom uvesti druge ukrepe za zmanjšanje agresivnosti med živalmi. Ti navadno vključujejo zmanjšanje naseljenosti boksov, uvajanje igral in manipulativnega materiala (slama ipd.). Tudi za krajšanje repkov velja, da ga je dovoljeno opraviti do sedmega dne starosti. Kasneje ga lahko opravi samo veterinar z uporabo narkoze (anestezije) ali uporabo dolgotrajne protibolečinske terapije (analgezije).

Nesnice

Ukinjanje neobogatenih kletk za nesnice: 1. januarja 2012 je bila na vsem ozemlju EU prepovedana uporaba neobogatenih kletk za rejo kokoši nesnic. Kokoši nesnice je poslej dovoljeno gojiti zgolj v obogatenih kletkah, ki morajo biti oblikovane na predpisan način, ali pa v »alternativnih« rejah (hlevska reja, prosta reja, itd.).

Označevanje jajc: Vsako jajce, ki ga kupite v trgovini, mora biti označeno z registrsko številko, sestavljeno iz številk, ki pomenijo vrsto reje, čemur sledijo šifra države (Sl), dvomestna TRACES številka območnega urada UVHVVR (od 01 do 13), zaporedna številka reje ter zaporedna številka objekta (npr. 2SI062502).

Številka za vrsto reje se podeli po naslednjem šifrantu:

-       številka 1 za prosto rejo,

-       številka 2 za hlevsko rejo,

-       številka 3 za baterijsko rejo,

-       številka 0 za ekološko rejo.

Tak način označevanja jajc kupcem omogoča, da se odločijo, ali bodo z nakupom jajc podprli kokošim nesnicam prijazne reje. 

Dosežki na področju dobrobiti

Dobrobit živali je prednostna naloga Evropske unije (EU). V zadnjih 40 letih se je zakonodaja EU o dobrobiti živali razvila na podlagi trdnih znanstvenih spoznanj, pričakovanj državljanov in zahtev trga.

Da bi zagotovila enoten način uveljavljanja zakonodaje o dobrobiti živali po vsej EU, je Evropska komisija od leta 2006 financirala pobude in delavnice za usposabljanje strokovnjakov znotraj in zunaj EU. To zagotavlja, da so živila živalskega izvora, proizvedena v EU, kakovostna, hkrati pa izpolnjujejo pričakovanja potrošnika glede dobrobiti živali.

Več kot 2.000 veterinarjev je bilo usposobljenih na področju dobrobiti živali iz programa Evropske komisije.

V letu 2012 je začela v EU veljati prepoved reje kokoši nesnic v konvencionalnih kletkah. Zdaj imajo kokoši nesnice več prostora v kletkah, slednje pa so opremljene z gnezdom, gredmi in nastiljem, kar omogoča zadovoljitev vedenjskih potreb kokoši. Na voljo so obsežni viri, ki dokazujejo, da sta se zdravje in dobrobit nesnic znatno izboljšala.

Večje spoštovanje vedenjskih potreb prašičev vodi v kakovostnejše prašičje meso, to pa je področje, kjer je EU glavni proizvajalec in izvoznik. Do konca leta 2012 so breje svinje preživljale življenje v individualnih kletkah, kjer vedenjske potrebe zaradi osiromašenega okolja niso bile spoštovane. EU je za izboljšanje dobrobiti svinj sprejela posebno zakonodajo, s katero je januarja 2013 ukinila uporabo individualnih namestitev. Svinje se med brejostjo namestijo v skupine. To je ključni element za dobrobit teh zelo družabnih živali. Zdaj se svinje lahko prosto gibljejo, boksi pa so opremljeni tudi z ustreznim gnezdilnim materialom.

V letu 2017 je bila ustanovljena Platforma Evropske Unije za dobrobit živali, ki je mesto dialoga med različnimi deležniki, mesto izmenjave dobrih praks in prostovoljnih pobud. Hkrati deluje kot svetovalno telo Evropski Komisiji na področju dobrobiti živali. 

Iskalnik