Zaščita živali v postopkih

Vzrejne, dobaviteljske in uporabniške organizacije

Organizacije, ki so kakorkoli vključene v delo z živalmi v postopkih, morajo biti pred začetkom dela odobrene (obrazec B) pri pristojnem Območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vzrejne organizacije – so odobrene za vzrejo oziroma rejo laboratorijskih živali z namenom njihove uporabe v postopkih ali za delo na tkivih.

Dobaviteljske organizacije – so odobrene za dobavo laboratorijskih živali z namenom njihove uporabe v postopkih ali za delo na tkivih.

Uporabniške organizacije – so odobrene za uporabo laboratorijskih živali v postopkih v okviru projektov.

Organizacije morajo izpolnjevati pogoje glede prostorov in opreme in imeti na kraju samem dovolj oseb, ki so ustrezno izobražene in usposobljene.

Osebe, vključene v delo z živalmi v postopkih

Osebe, ki morajo biti prisotne v vseh odobrenih organizacijah:

• oskrbovalec živali,
• strokovnjak za dobrobit živali,
• imenovani veterinar.

V uporabniški organizaciji pa sta poleg omenjenih prisotna še:

• izvajalec postopkov na živalih,
• vodja, ki načrtuje postopke ali projekte.

Omenjene osebe morajo biti pred začetkom dela ustrezno izobražene in strokovno usposobljene.

Usposabljanje oseb, ki delajo z živalmi v postopkih

Osebe se usposabljajo v okviru:

•  osnovnega izobraževanja in usposabljanja,
•  dela pod nadzorom,
•  kontinuiranega izobraževanja oziroma usposabljanja ter
•  obnovitvenega izobraževanja in usposabljanja.

Osnovno izobraževanje in usposabljanje

Se izvaja po modulih in obsega teoretični in praktični del ter pisno preverjanje znanja.

Organizator mora za izvedbo osnovnega izobraževanja in usposabljanja:

•  zagotoviti usposobljene predavatelje,
•  biti registriran za dejavnost izobraževanja,
•  zagotoviti ustrezne prostore in opremo,
•  zagotoviti gradivo in izpitna vprašanja iz posameznih vsebinskih sklopov ter
•  voditi evidence o izvedenih modulih.

Program mora vsebovati vsebine iz Priloge 3 Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih. Program predvideva obvezne module in dodatne module za posamezne funkcije. Moduli so povzeti po smernicah Evropske komisije »Okvir za izobraževanje in usposabljanje«.

Po uspešno opravljenem preverjanju znanja prejme kandidat potrdilo o opravljenem osnovnem izobraževanju in usposabljanju, ki velja 10 let.

Delo pod nadzorom

Oskrbovalci živali, osebe, ki izvajajo usmrtitev ter izvajalci postopkov na živalih po zaključenem osnovnem izobraževanju in usposabljanju delajo pod nadzorom (Obrazec K) toliko časa, dokler ne izkažejo, da so kompetentni za samostojno delo. Na podlagi ocene kompetenc (Obrazci L, L-1 in L-2), strokovnjak za dobrobit živali osebo, ki je zaključila delo pod nadzorom, vpiše v evidenco usposobljenih oseb.

Kontinuirano usposabljanje 

Osebe, ki so kakorkoli vključene v delo z živalmi v postopkih, morajo ohranjati strokovno usposobljenost z delom, kontinuiranim spremljanjem novosti in obnavljanjem znanja na področju znanosti o laboratorijskih živalih. Svojo usposobljenost vodijo na Obrazcu M, ki ga redno dopolnjujejo.

Obnovitveno usposabljanje 

Pred iztekom veljavnosti potrdila o opravljenem osnovnem izobraževanju in usposabljanju morajo osebe, ki delajo z živalmi v postopkih, opraviti obnovitveno usposabljanje. 

Priznavanje izobraženosti in usposobljenosti, pridobljene v drugi državi

Oseba, ki je osnovno izobraževanje in usposabljanje za delo z živalmi v postopkih opravila v drugi državi in želi v Sloveniji delovati na področju uporabe živali v znanstvene namene, na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pošlje pisni predlog za priznanje osnovnega izobraževanja in usposabljanja oziroma za priznanje usposobljenosti. 

Živali, ki se uporabljajo v postopkih

V postopkih se lahko uporabijo le živali, ki so bile vzrejene ali gojene oziroma skotene in rejene za namen uporabe v postopkih - laboratorijske živali:

• miš, 
• podgana, 
• morski prašiček, 
• sirski (zlati) hrček, 
• kitajski hrček, 
• mongolska puščavska podgana, 
• kunec, 
• pes, 
• mačka, 
• vse vrste primatov, 
• žabe in 
• cebrice.

Izjemoma se lahko uporabijo tudi rejne ali drugače vzrejene živali, kadar ciljev projekta ni mogoče doseči z uporabo laboratorijske živali.

Postopki na človeku podobnih opicah (šimpanzi, gorile, orangutani, giboni) ter zapuščenih hišnih in rejnih živalih so prepovedani.

Izvajanje postopkov na živalih

Postopek na živali je vsaka uporaba (invazivna ali neinvazivna) živali za namen znanstvenega raziskovanja ali izobraževalnega dela, pri kateri žival doživi določeno stopnjo bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, ki jo lahko primerjamo z vbodom igle. Med postopke sodi tudi kakršno koli ravnanje, zaradi katerega se rodijo ali izvalijo mladiči, ki bodo izkušali takšno stisko ter ustvarjanje in ohranjanje pri življenju gensko spremenjenih linij živali v katerem koli od takšnih stanj.

Postopki na živalih se lahko izvajajo le v okviru odobrenih projektov in v odobrenih uporabniških organizacijah.

Vlagatelj (odobrena uporabniška organizacija) pošlje vlogo za odobritev projekta, ki vključuje postopke na živalih na pristojni OU Uprave na obrazcu Č. Obvezne priloge vlogi so netehnični povzetek, mnenje strokovnjaka za dobrobit živali (obrazec J) in načrt opazovanja živali, ki naj bo pripravljen v skladu s smernicami Evropske komisije »Okvir ocenjevanja težavnosti«.

Etična komisija za postopke na živalih

Za ocenjevanje predlaganih projektov, ki vključujejo postopke na živalih, je v Sloveniji pristojna Etična komisija za poskuse na živalih, ki pa ima še številne druge naloge.

Načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja

Načelo 3R (načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja - iz angleščine replacement, reduction and refinement) je v znanosti pojem za etično ravnanje z živalmi v postopkih. Za vzrejo, nastanitev, oskrbo in uporabo živali v postopkih veljajo mednarodno sprejeta načela, načelo zamenjave uporabe živali v postopkih z metodami, ki ne zahtevajo njihove uporabe, načelo uporabe čim manjšega števila živali v postopkih in načelo izboljšanja pogojev reje in oskrbe živali v postopkih ter izvajanja postopkov.

Zamenjava

Vedno, kadar je na voljo alternativna metoda, ki ne vključuje uporabe živali, je treba uporabiti to metodo. Kadar alternativna metoda ni na voljo, mora biti izbrana tista metoda, ki bo dala najbolj zadovoljive rezultate in ki bo po vsej verjetnosti povzročila najmanj bolečin, trpljenja ali stiske. Pri izbiri vrste živali izberemo vrsto z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, pri čemer mora biti izbrana vrsta ustrezna cilju raziskave.

Zmanjšanje

Število živali, ki se uporabijo v postopku, je treba zmanjšati na minimum, pri čemer ne smejo biti ogroženi cilji projekta. Zato je pomembno načrtovanje projekta, pri čemer si lahko znanstveniki pomagajo z različnimi orodji (na primer PREPARE (vsebina v angleškem jeziku), Experimental design (vsebina v angleškem jeziku)).

Izboljšanje

Na počutje živali in posledično potek in rezultate raziskave vpliva tudi okolje, v katerem se živali nahajajo pred in med postopki. Vzreja, nastanitev in oskrba laboratorijskih živali ter njihova uporaba se izvajajo v skladu z načelom izboljšanja, tako da se morebitne bolečine, trpljenje, stiska ali trajna škoda, povzročene živalim, preprečijo ali zmanjšajo na minimum. Sem spada tudi usposobljenost osebja, rokovanje z živalmi pred, med in po postopkih in podobno.

Netehnični povzetki projektov in statistična poročila

Ker je dolgoročni cilj popolna zamenjava uporabe živali v raziskavah in testiranjih, je pomembno vedeti, kje in zakaj se živali še vedno uporabljajo. V ta namen je Evropska komisija vzpostavila bazi za poročanje (Animal Use Reporting EU System, ALURES) in (Animal Use Reporting EU System/non technical summaries, ALURES NTS), ki javnosti omogočata vpogled v uporabo živali v znanstvene namene po vsej Evropski uniji (EU). Zbrani podatki pomagajo razumeti pomen uporabe živali v znanstvenih raziskavah ter spodbujajo razvoj sodobnih alternativnih metod, ki lahko uporabo živali zmanjšajo ali jo v prihodnosti povsem nadomestijo. 

Netehnični povzetki projektov 

Poleg zagotavljanja statističnih podatkov o uporabi živali v znanstvene namene, je pomembno, da so tudi informacije o odobrenih projektih, ki vključujejo uporabo živih živali, dostopne javnosti. V ta namen je pripravljen netehnični povzetek projektov (Non - technical summary, NTS), ki je obvezna priloga vlogi odobrene uporabniške organizacije za odobritev projekta (28. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih).

NTS je kratek in laičen način predstavitve podatkov o ciljih projekta, predvideni škodi za živali in posledično koristi za ljudi, številu in vrsti uporabljenih živali, težavnosti postopkov ter upoštevanju načela 3R (zamenjava, zmanjšanje in izboljšanje).

NTS pripravi vodja projekta na excel predlogi, ki povzema vsebino obrazca iz Dela A Priloge I Izvedbenega Sklepa komisije (EU) 2020/569. Na ta način je zagotovljen enoten prikaz zahtevanih podatkov o uporabi živali v projektih.

Statistična poročila

Statistično poročilo, ki ga vsako leto pripravijo države članice EU, vsebuje informacije o številu, vrstah in namenu uporabe laboratorijskih živali, težavnosti postopkov, genetskem statusu, itd. Uporabniške organizacije vsako leto poročajo o uporabi živali v znanstvene namene (38. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih). Podatki so zbrani v Statistični podatkovni bazi EU ALURES (vsebina v angleškem jeziku). Evropska komisija vsako leto objavi tudi zbirno poročilo o podatkih držav članic.  Poročila so dostopna preko povezave (vsebina v angleškem jeziku).