Projekti in programi

Pokojninska reforma je ena ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnih pokojnin. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so rezultat pogajanj pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta in širše razprave z drugimi deležniki ter pomenijo pomemben korak k stabilnemu, vzdržnemu in pravičnejšemu pokojninskemu sistemu za vse generacije. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma do leta 2035.

Dograditev nove infekcijske klinike – 1. faza obsega 24.800 kvadratnih metrov bruto površine. V objektu je predvidena ureditev prostorov za zahtevnejši bolnišnični program, ki je ključen za nadaljnje kakovostno in nemoteno delo klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Sodobni trendi digitalizacije vse bolj vplivajo na izboljšanje kakovosti in učinkovitosti storitev v dolgotrajni oskrbi in socialnem varstvu. Projekt DIGIDO je osredotočen na digitalizacijo sistema zapisovanja, shranjevanja in uporabe podatkov na teh področjih v Sloveniji.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Namen projekta »Izvajanje izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni« je omogočiti osebam, ki prestajajo zaporno kazen, pridobitev izobrazbe in kvalifikacij, kar bo olajšalo njihovo tranzicijsko obdobje po končanem prestajanju kazni ter pospešilo proces resocializacije, prilagojen njihovim specifičnim potrebam.

Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države z namenom zavajanja ali manipuliranja s posamezniki in javnim mnenjem.

Cilj projekta Premična e-Dediščina 2023–2025 je razvoj digitalne infrastrukture, ki bo omogočila celovito digitalno vodenje dokumentacije zbirk in večjo dostopnost premične kulturne dediščine za vse deležnike – Informacijski sistem Premična e-Dediščina (ISPeD).

S projektom SOVIR želimo nadgraditi sistem za učinkovitejše opozarjanje in osveščanje državljanov pred vremensko pogojenimi izrednimi razmerami, ki bodo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše.

Program Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki je umeščen v cilj politike CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa.

Za zagotovitev digitalne preobrazbe je potrebna učinkovita informatika v državni upravi, ki se po eni strani sooča z zahtevami po digitalizaciji poslovnih procesov in uvajanju informacijskih rešitev in storitev javne uprave, na drugi strani pa z zahtevo po zmanjšanju stroškov ter s ciljem optimizacije poslovanja in povečanja operativne učinkovitosti.

Digitalna preobrazba gospodarstva, družbe in javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Cilj operacije je omogočiti državljanom, podjetjem, raziskovalnim organizacijam in javnim organom uporabo pametnih digitalnih javnih storitev za poslovanje z državo.

Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju politik in ukrepov v javnem sektorju preko sodelovanja in eksperimentiranja s široko raznovrstnimi skupinami ljudi. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.

Države članice so vzpostavile pomorska nacionalna enotna okna preko katerih lahko ladjarji in pomorski agenti v elektronski obliki izpolnijo obveznosti poročanja za ladje, ki vplujejo v pristanišča in izplujejo iz njih. Za olajšanje pomorskega prometa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za ladjarske družbe bo potrebno postopke poročanja dodatno poenostaviti in uskladiti tako, da bodo tehnološko nevtralni in bodo spodbujali načine poročanja, primerne za prihodnost.

Mladoletniki brez spremstva so ciljna skupina tujcev, ki je izredno ranljiva in potrebuje posebno, dodatno podporo. Njihov sprejem ter posledično nastanitev in oskrba morata biti zelo specializirana in dodatno okrepljena. Namen projekta je tako izvedba sistemske ureditve nastanitve in oskrbe mladoletnikov brez spremstva, ki je bila sprejeta v letu 2023.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov bodo preko študijskih obiskov obiskali države s ciljem spoznati dobre in slabe prakse drugih držav ter izzive, s katerimi se soočajo, da bi se v slovenski sistem preneslo rešitve, ki bodo izboljšale vključenost tujcev v družbo.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete in varnosti bivanja v integracijskih hišah.

Finančna uprava Republike Slovenije je pred 10. leti nastala z združitvijo takratne Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije.

S Strategijo razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 in Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov, obranitelj slovenske severne meje, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku in umrl 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Leta 2024 tako zaznamujemo 150. obletnico njegovega rojstva in 90. obletnico njegove smrti.
Vlada Republike Slovenije se spominu na generala Maistra in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Leta 2024 bodo potekali številni projekti in prireditve, ki jih bo zaokrožila glavna proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra.
Na tej strani vas bomo obveščali o aktualnih dogodkih, s katerimi bomo zaznamovali leto generala Rudolfa Maistra.

Slovenija je skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. To je bila peta in največja ter najbolje pripravljena širitev Evropske unije v njeni dosedanji zgodovini.

Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov.

Namen projekta "Razvoj usklajenega modelskega sistema vodne bilance za porečje reke Donave" (Danube Water Balance) je vzpostavitev enotnega modela vodne bilance za celotno porečje Donave. Skupni model bo pripomogel k izboljšanju skupnega, čezmejnega in medsektorskega upravljanja voda v porečju reke Donave.

Republika Slovenija od 1. januarja do 31. decembra 2024 predseduje Strategiji EU za alpsko regijo (EUSALP). Strategija je bila sprejeta leta 2015, vsako leto pa ji predseduje ena od sedmih sodelujočih držav.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.

Glavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij.

V okviru evropskega programa EU4Health je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov za oddajo projektov za krepitev koncepta "eno zdravje". Slovenija je prijavila projekt Spremljanje virusov influence A pri pticah, sesalcih in okolju (angl. Influenza A Viruses Surveillance in Birds, Mammals, and Environment – IAVSur – BME).

Namen projekta je na naprednih informacijskih orodjih izdelati nov informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem upravljanju in vodenju (KUV) v Republiki Sloveniji. Programska zasnova, na katero bodo vsebinsko preneseni obstoječi moduli ISPO, bo nadgrajena z moduli kritična infrastruktura (KI), obrambno načrtovanje (ON) in podpora države gostiteljice (PDG).

Namen projekta je dopolniti informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem vodenju in upravljanju (KUV) z zagotovitvijo rešitev za vizualizacijo prostorskih in drugih podatkov ter izbranih dogodkov v skupno situacijsko sliko. Ta bo omogočala hitrejši vpogled v krizni situacijo in zato podporo odločevalcem na različnih ravneh ter v različnih kriznih situacijah.

Kartografski podatki so osnovni sloj v informacijskih sistemih za podporo odločanju in v situacijskih slikah. Posodobljene kartografske podlage v merilu 1: 25 000 bodo prvi in najbolj precizen nivo na državni ravni, kar bo podprlo procese načrtovanja in usklajevanja izvajanja aktivnosti akterjev kriznega upravljanja in vodenja na operativni ravni.

Na področju kritične infrastrukture Ministrstvo za obrambo kritičnim subjektom zagotavlja podporo, zlasti v smislu strokovne pomoči in organizacije usposabljanj na temo odpornosti. Nabor primernih usposabljanj odraža dejanske potrebe subjektov, v oviru projekta USPOZKI pa se izvedena usposabljanja sproti analizira, nadgrajuje in prilagaja za nadaljnjo izvedbo ali uporabo v e-učilnici.

Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah. Sklad za modernizacijo prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s podporo zelenemu ter socialno pravičnemu prehodu in deluje pod odgovornostjo držav članic upravičenk.

V skladu s prvim odstavkom 136. člena Energetskega zakona (v nadaljnjem besedilu: EZ-2) lahko država z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije ter celovitega energetskega prestrukturiranja dodeljuje finančne spodbude za spodbujanje različnih naložb in aktivnosti, neposredno povezane s temi naložbami.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete ter varnosti bivanja v Azilnem domu. Ob povečanem številu migrantov in tudi posledično povečanem številu zaposlitev v zadnjem času smo ugotavljali, da so potrebne določene investicije v prostore, ki so potrebni za nastanitev in tudi za delovanje Azilnega doma.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Na ministrstvu v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem izvajamo akcijo osveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. S ciljem izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini, bomo do konca leta v sodelovanju z različnimi akterji izvajali številne aktivnosti.

Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi.

S projektom "Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke" (SpongeScapes) želimo povečati podnebno odpornost na ekstremne hidrometeorološke dogodke, ki vključujejo tako suše kot poplave, kar bi zagotovili s izboljšanjem sposobnosti porečij oziroma krajine za zadrževanje vode.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste

Projekt digitalnega izobraževanja za pomorsko komunikacijo, Digital Education for Maritime Communication (v angleškem jeziku), z akronimom DigiMar, bo s pomočjo izvedbe eksperimenta digitalnega poučevanja namenjen izboljšanju varnosti pomorske plovbe.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je sofinanciralo projekt z naslovom »Raziskava kongresnih gostov, njihovih navad in potrošnje v Sloveniji«, ki je bil izbran v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2023 pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije podpisalo pogodbo o storitvah svetovanja pri uporabi digitalnih javnih storitev.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Dam Za Dom je humanitarni projekt za zbiranje pomoči za sodelavke in sodelavce ministrstva, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, ki so bili prizadeti v poplavah.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Narava v Sloveniji je sicer v nekoliko boljšem stanju, kot je povprečje v EU. Se pa kljub varstvu ogroženost nekaterih vrst in naravnih okolij povečuje – podoben trend beležijo tudi v drugih državah EU.