Projekti in programi

S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 se nadaljuje razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.

Partnerstvo za vzdržno modro gospodarstvo (angleško Sustainable Blue Economy Partnership - SBEP)

Če so kmetje včasih veljali za starejše manj izobražene posameznike, ki nimajo nič prostega časa, danes temu niti približno ni več tako. Tako je sodoben kmet izobražen, inovativen, uspešen in podjeten posameznik, ki je lahko sam svoj šef.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v letu 2022 postala končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Razvoj informacijskega sistema ARSKTRP za vzpostavitev digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport namerava v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, konkretneje v okviru komponente Digitalne transformacije gospodarstva izvesti projekt »Evropska skupna infrastruktura za podatke in storitve« (ang. European Common Data Infrastructure and Services, IPCEI-CIS).

Vizija projekta je delujoče analitsko središče, v okviru katerega se bo vsebinsko koordiniralo delo javnih zavodov po 28. členu ZOFVI na področju kakovosti s poudarkom na podpori procesom samoevalvacije šol in vrtcev. Intenzivneje se bo povezovalo in predstavljalo podatke iz mednarodnih in nacionalnih raziskav in študij ter načrtovalo komunikacijske poti in orodja za rabo in interpretacijo podatkov za politično odločanje in dvig kakovosti pedagoške prakse.

Glavni namen projekta Partnerstvo za oceno tveganja zaradi kemikalij (PARC) je razvoj in implementacija naslednje generacije ocene tveganja zaradi kemikalij, ki vključuje tako zdravje ljudi kot tudi okolje.

Projekt bo zagotovil ustrezno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter prispeval k digitalizaciji pedagoškega procesa in vodenju zavodov na vseh ravneh izobraževanja.

Projekt Digitalizacija izobraževanja na ravni osnovnih šol, srednjih šol in izobraževanja odraslih (aplikacije in storitve) bo prispeval k digitalizaciji pedagoškega procesa in vodenja zavodov na vseh ravneh izobraževanja, zagotovitvi ustrezne informacijske in komunikacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustreznih e-storitev za razvoj digitalnih kompetenc ter s tem imel vpliv in učinek na razvoj celotne družbe ter na gospodarstvo.

Slovenski javni elektronski arhiv, kratko e-ARH.si, predstavlja kompleksno okolje, ki je namenjeno e-arhiviranju arhivske kulturne dediščine in posega v vse življenjske cikle dokumentov, od njihovega nastanka pri ustvarjalcih, vrednotenja, prevzemanja v pristojne javne arhive, strokovno obdelavo, dolgoročno ohranjanje v skladu z veljavno zakonodajo ter njegovo uporabo.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

Visokošolski zavodi so ključni akterji v Republiki Sloveniji, ki se lahko spoprimejo z velikimi družbenimi izzivi in postanejo resnični generatorji razvoja mest in regij ter spodbujajo aktivno državljanstvo. Za to je nujno, da prevzamejo vodilno vlogo pri podpiranju in krepitvi socialne mobilnosti in pri nastajanju novega znanja, pospeševanju okrevanja in trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe ter pri zagotavljanju ustreznih kompetenc študentom, tudi ne tradicionalnim, za poklice prihodnosti. Kot osrednji deležniki kvadrata znanosti (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo) nosijo odgovorno vlogo pri modernizaciji visokošolskih študijskih programov in vpeljavi in umestitvi vseživljenjskega učenja, vključno s prenovo organizacijskih in upravljavskih struktur visokošolskega ekosistema.

Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

Platforma znanja je pobuda Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, s katero želimo vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah, kot tudi za sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je leta 2022 v okviru digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane začela s projektom Izgradnja celostnega informacijskega sistema inšpekcije UVHVVR (projekt ISI).

Reformo Vzpostavitev kompetenčnega centra/Centra za razvoj kadrov in dvig usposobljenosti zaposlenih v državni upravi izvajamo na Ministrstvu za javno upravo v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Strategija preobrazbe digitalnega gospodarstva opredeljuje, kako bo Slovenija v naslednjem desetletju zagotovila prehod v sodobno digitalno gospodarstvo. Do leta 2030 bo Slovenija postala vodilno središče naprednih digitalnih tehnologij v Evropi in bo med prvimi tremi evropskimi državami po indeksu napredne digitalne tehnologije.

Pospešitev digitalne preobrazbe državne uprave in javnega sektorja z namenom dostopa in zagotavljanja uporabniku prijaznih in varnih digitalnih storitev se je v zadnjem času pokazala kot nujna. Izkušnja s pandemijo COVID-19 je še dodatno izpostavila šibkosti in izzive, povezane z digitalizacijo, ter pokazala na nujnost razvoja celovitih digitalnih rešitev brez nujnosti fizičnega kontakta na vseh področjih, tudi v državni upravi. Digitalna državna uprava je predpogoj za agilno odzivanje na spremembe in učinkovito nudenje e-storitev tako prebivalcem kot podjetjem in drugim uporabnikom.

S projektom bomo pripravili pogoje za uspešno poenotenje delovnega okolja uporabnikov, zagotovili strojno opremo za uporabnike, ki jih bomo migrirali na novo delovno okolje, vpeljali sistem za nadzor nad stanjem licenc ter vzpostavili bazo znanja za EKC.

Projekt je predviden v okviru reforme okrepitve upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave –Modernizacija digitalnega okolja javne uprave in predvideva poenotenje standardov na področju poslovno-informacijske arhitekture ter vzpostavitev standardiziranega DevSecOps okolja in standardiziranih tehnoloških platform, ki bodo pomenila enotna izhodišča za razvoj informacijskih
rešitev.