Rezultati dela vlade dr. Roberta Goloba v mandatu 2022–2026

Ob prevzemu mandata je vlada reorganizirala strukturo vlade za lažje uresničevanje ciljev koalicije. V času mandata je bilo delovanje vlade usmerjeno v stabilizacijo države in v uresničevanje koalicijskega dogovora, ki temelji na krepitvi skupnosti, solidarnosti med generacijami, znanju, zelenem prehodu in dostopnem javnem zdravstvu. Skupno gledano je vlada dr. Roberta Goloba v mandatu uresničila velik del ključnih zavez koalicijskega dogovora, predvsem na področjih socialne države, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike, zelenega prehoda in ponovne krepitve institucionalnega zaupanja.

Zdravje

Najpomembnejša prednostna naloga in najzahtevnejša reforma mandata vlade dr. Roberta Goloba je bila ureditev področja zdravja. V ospredju so bili ukrepi za stabilizacijo javnega zdravstvenega sistema, skrajševanje čakalnih dob ter jasnejšo ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Sprejete so bile pomembne spremembe zakonodaje, ki so okrepile javno mrežo in omejile prakse, ki so spodkopavale dostopnost in pravičnost sistema.

S finančnimi spodbudami, poenostavitvijo postopkov zaposlovanja in izboljšanjem pogojev dela je vlada zvišala število zdravnikov in zobozdravnikov v javnem zdravstvu od oktobra 2023 do aprila 2025 za skoraj 300.

Za učinkovitejše delovanje zdravstvenega sistema je bil sprejet Zakon o digitalizaciji zdravstva. V tem mandatu so bile investicije v javno zdravstvo večje kot kadarkoli prej.

Glavni cilj izvedenih sprememb je bil, da se okrepi javni zdravstveni sistem, v katerem je pacient na prvem mestu. Kakovosten in vsem dostopen javni zdravstveni sistem pa ne prinaša koristi le posameznikom, temveč celotni družbi.

Skupnost

Celoten mandat je vlada poudarjala pomen vladavine prava, depolitizacije institucij in sprejemala ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja v demokratične procese. Okrepila je dialog s civilno družbo in strokovno javnostjo ter ponovno umestila Slovenijo kot aktivno in kredibilno sogovornico v mednarodnem prostoru, kar se je posebej potrdilo z izvolitvijo Slovenije v Varnostni svet Združenih narodov.

Na socialnem področju so bili sprejeti ukrepi za blaženje draginje, izboljšanje položaja ranljivih skupin ter dvig minimalne plače in socialnih transferjev. Vlada je ob tem skušala ohraniti ravnotežje med socialno državo in vzdržnimi javnimi financami, kar se je odrazilo v relativno stabilnih makroekonomskih kazalcih in ohranjenih bonitetnih ocenah.

Posebno pozornost je namenila tudi preobrazbi javnega sektorja ter podpori kulturi in ustvarjalnim dejavnostim kot pomembnemu delu družbene kohezije.

Medgeneracijsko zavezništvo

Vlada je začela obsežno stanovanjsko reformo, s katero želi v daljšem časovnem obdobju povečati fond javnih najemnih stanovanj, predvsem za mlade in mlade družine.

Pomemben sistemski premik predstavlja tudi začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe, s katero se prvič celovito ureja pomoč starejšim in drugim odvisnim od pomoči, ter razbremenjuje uporabnike in njihove svojce.

Na področju pokojnin je bil sprožen proces reforme z namenom dolgoročne stabilnosti sistema in izboljšanja materialnega položaja upokojencev.

Migracijska politika je bila naslovljena z vidika zunanjega delovanja (odprava vzrokov za priseljevanje), trga dela (spodbujanje zakonitega priseljevanja), zaščite življenja (izvajanja zakonite mednarodne zaščite) in morebitnega vpliva migracij na notranjo varnost.

Vzgoja, izobraževanje, visoko šolstvo, znanost in šport

Na področju vzgoje in izobraževanja je vlada izpeljala več zakonodajnih sprememb, usmerjenih v krepitev javnega šolstva in dostopnosti izobraževanja. Poseben poudarek je bil dan znanosti in raziskavam, z dodatnimi sredstvi ter spremembami zakonodaje. Novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pomeni več financiranja in postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 odstotka BDP. Slovenija je postala tudi polnopravna članica ene najbolj uglednih znanstvenoraziskovalnih institucij na svetu – Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).

Šport je bil obravnavan kot pomemben dejavnik zdravja in kakovosti življenja, kar se odraža v dolgoročnih razvojnih dokumentih in vlaganjih vlade v športno infrastrukturo.

Zeleni preboj

Vlada je tudi ob sprejemanju ukrepov za omilitev draginje ostala zavezana pospešenemu zelenemu prehodu, povečevanju rabe obnovljivih virov energije in postopnemu opuščanju fosilnih goriv. Posebno pozornost je namenila podnebnim politikam in sprejela prvi sistemski zakon na področju boja proti podnebnim spremembam, trajnostni mobilnosti ter odpornosti na naravne nesreče, kar je dobilo dodatno težo po obsežnih poplavah leta 2023.

V gospodarstvu je vlada spodbujala razvoj nizkoogljičnih in inovativnih dejavnosti ter večjo družbeno odgovornost podjetij.