Prenova plačnega sistema

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki je bil sprejet v letu 2002, izvajati pa se je začel v letu 2008, je uvedel nov plačni sistem v delu javnega sektorja, ki ga sestavljajo:

• državni organi in samoupravne lokalne skupnosti,
• javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
• druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Temeljni cilji

Temeljni cilji, ki jih je zasledoval Zakon o sistemu plač v javnem sektorju:

• vzpostavitev skupnega plačnega sistema za javne uslužbence in funkcionarje,
• določitev ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev,
• vzpostavitev fleksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela,
• transparenten in obvladljiv plačni sistem z vidika javnih financ.

V času od sprejeta do pričetka izplačil po novem sistemu je bil zakon večkrat noveliran, v tem obdobju je bila sprejeta tudi vrsta podzakonskih aktov, ki so bili nujni za njegovo izvajanje.

Po uveljavitvi ZSPJS so se začela šestletna pogajanja in usklajevanja med predstavniki vlade in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja z namenom uvedbe plačnega sistema v prakso. Na podlagi teh pogajanj je bila sklenjena vrsta kolektivnih pogodb, ki so bistveni element tega plačnega sistema in so se začele uporabljati v letu 2008. Začetek izvajanja plačnega sistema je tako sovpadel z začetkom ekonomske in finančne krize.

Zaradi nujnosti odzivanja na krizne razmere plačni sistem javnega sektorja ni zaživel v obsegu, kot je bilo predvideno z ZSPJS, prav tako tudi niso bile odpravljene vse anomalije glede vrednotenja primerljivih del, za katere so se dogovorili Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja. V okviru ukrepov za znižanje obsega javne porabe so bili sprejeti številni varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju, ki so za relativno dolgo obdobje onemogočili izvajanje tistega dela ZSPJS, ki je bil namenjeni večji fleksibilnosti in večjemu povezovanju rezultatov dela in nagrajevanja.

Šele v letu 2018 so Vlada in reprezentativni sindikati podpisali dogovor, s katerim so ugotovili, da so realizirane vse obveznosti iz naslova odpravljanja anomalij.

V letu 2020 je bil odpravljen zadnji varčevalni ukrep, sprejet v času ekonomske in finančne krize.

Varčevalni ukrepi in nato visoki stroški za plače zaradi epidemije covida 19 so vplivali tudi na to, da se plačna lestvica letno ni usklajevala.

Hkrati se je v zadnjih letih občutno povečevala minimalna plača. Oboje skupaj je privedlo do občutnega povečanja deleža zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. Ob pritiskih za povečevanje plač je vse pogosteje prihajalo do parcialnih rešitev, s čimer so se znova rušila razmerja med plačami posameznih poklicnih skupin ter med plačami javnih uslužbencev ter direktorjev in funkcionarjev.

Nekajkrat so se med Vlado in sindikati sicer začela pogajanja o prenovi plačnega sistema, vendar do uskladitve stališč o tem nikdar ni prišlo.

Izhodišča za prenovo plačnega sistema

Izhodišča za prenovo plačnega sistema bodo temeljila na izkušnjah pri izvajanju plačnega sistema v praksi od njegovega nastanka v letu 2008.

Širši javnosti bodo na tej spletni strani na voljo podatki, preglednice, pa tudi analize in novice o načrtovani prenovi plačnega sistema v javnem sektorju.

Z namenom, da ne bi prihajalo do podvajanja gradiv, bomo pripravljene podatke in preglednice ter gradiva v tej zvezi objavljali od vključno 23. januarja 2023 dalje.