REPowerEU

Slovenija za doseganje ciljev evropskega načrta REPowerEU za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda načrtuje oblikovanje novega poglavja NOO.

Skladno z veljavno spremembo evropske uredbe o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki predvideva vključitev samostojnih poglavij REPowerEU v načrte za okrevanje in odpornost, bo lahko Slovenija za te namene koristila dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami. Vlada načrtuje, da bo za te namene koristila tudi 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.

Vlada je na podlagi izhodišč za pripravo novega poglavja načrta REPowerEU, ki jih je sprejela 16. marca 2023, z deležniki uskladila končno verzijo predloga in ga 14. julija 2023 posredovala v potrditev v Bruselj. Pri pripravi vsebin je vlada sledila načelu komplementarnosti z obstoječimi ukrepi NOO, in sicer na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Pri pripravi predloga poglavja je bila še posebej pozorna na izvedljivost ukrepov do zaključka programskega obdobja oziroma do sredine leta 2026. Poleg naložb je morala vlada pripraviti tudi nabor povezanih reform.

Nižja alokacija nepovratnih sredstev

Po podatkih Evropske komisije (junija 2022) bo lahko Slovenija za izvedbo načrtovanih ukrepov koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde evrov kot načrtovano ob potrditvi načrta. Prvotni izračun iz leta 2021 je temeljil na jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020, pri zadnjih izračunih pa je Evropska komisija upoštevala realne podatke o bruto domačemu proizvodu (BDP) za leti 2020 in 2021.

Načrtovanih ukrepov ni mogoče več izvajati v obsegu, kot predvideno ob potrditvi, zato je vlada tudi v tem delu pripravila predlog prilagoditev načrta in jih 14. julija 2023 posredovala v potrditev v Bruselj. Pri identifikaciji ukrepov je predvsem upoštevala, ali posamezen ukrep prispeva k zelenim in digitalnim ciljem in ali je ukrep izvedljiv glede na načrtovano časovnico in vsebino. Upoštevala je tudi druge kriterije, povezane z zagotavljanjem pogojev, ki jih je država dogovorila z Evropsko komisijo ob potrditvi NOO.

Dodatna posojila

Sloveniji je v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost na razpolago 3,2 milijarde evrov posojil. Ob potrditvi NOO julija 2021 je Slovenija Evropski komisiji za izvedbo različnih naložb priglasila 705 milijonov evrov posojil.

Vlada je 31. avgusta 2023 Evropski komisiji posredovala prošnjo za odobritev dodatnih posojil. Če bo Evropsko komisija odobrila vsa dodatno zaprošena posojila, bo za izvedbo naložb NOO na voljo do največ 1,3 milijarde evrov posojil.

Druge prilagoditve

S prilagoditvijo načrta vlada naslavlja tudi objektivne okoliščine, ki vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev na ukrepih načrta, ter tehnično-vsebinska neskladja med NOO in izvedbenim sklepom Sveta EU, s katerim je bil potrjen slovenski načrt.