Skoči do osrednje vsebine

Prilagoditev Načrta za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov (reform in naložb), namenjen blažitvi gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Od potrditve slovenskega načrta s strani Sveta EU julija 2021 so nastale okoliščine, ki bistveno vplivajo na njegovo izvedbo. S tem namenom bo vlada v predlagala prilagoditev načrta.

REPowerEU

Slovenija za doseganje ciljev evropskega načrta REPowerEU za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda načrtuje oblikovanje novega poglavja Načrta za okrevanje in odpornost.

Skladno z veljavno spremembo evropske uredbe o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki predvideva vključitev samostojnih poglavij REPowerEU v načrte za okrevanje in odpornost, bo lahko Slovenija za te namene koristila dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami. Vlada načrtuje, da bo za te namene koristila tudi 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.

Vlada je v četrtek, 16. marca 2023, sprejela izhodišča za pripravo novega poglavja načrta REPowerEU, ki bodo podlaga za usklajevanje z Evropsko komisijo in drugimi deležniki. Pri pripravi vsebin je sledila načelu komplementarnosti z obstoječimi ukrepi načrta, in sicer na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Pri pripravi izhodišč je bila še posebej pozorna na izvedljivost ukrepov do zaključka programskega obdobja oziroma do sredine leta 2026. Poleg naložb mora vlada pripraviti nabor povezanih reform.

Nižja alokacija nepovratnih sredstev

Po podatkih Evropske komisije (junija 2022) bo lahko Slovenija za izvedbo načrtovanih ukrepov koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde kot načrtovano ob potrditvi načrta. Prvotni izračun iz leta 2021 je temeljil na jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020, pri zadnjih izračunih pa je Evropska komisija upoštevala realne podatke o bruto domačemu proizvodu (BDP) za leti 2020 in 2021.

Načrtovanih ukrepov ni mogoče več izvajati v obsegu, kot predvideno ob potrditvi, zato bo vlada tudi v tem delu pripravila predlog prilagoditve načrta. Vlada je pripravila izhodiščni seznam ukrepov za prilagoditev. Pri identifikaciji ukrepov je predvsem upoštevala, ali posamezen ukrep prispeva k zelenim in digitalnim ciljem in ali je ukrep izvedljiv glede na načrtovano časovnico in vsebino. Upoštevala je tudi druge kriterije, povezane z zagotavljanjem pogojev, ki jih je država dogovorila z Evropsko komisijo ob potrditvi načrta.

Vlada bo identificirane vsebine uskladila z Evropsko komisijo in drugimi deležniki. Na podlagi usklajevanj bo pripravila predlog prilagoditve načrta in ga posredovala v formalno potrditev v Bruselj.

Druge prilagoditve

S prilagoditvijo načrta bo vlada poleg nove alokacije nepovratnih sredstev in ciljev načrta REPowerEU naslovila tudi objektivne okoliščine (visoko inflacijo), ki vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev na ukrepih načrta, ter tehnično-vsebinska neskladja med načrtom in izvedbenim sklepom Sveta EU, s katerim je bil potrjen slovenski načrt.