V začetku marca 2023 je v veljavo stopila evropska uredba, ki predvideva vključitev ciljev evropskega načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda REPowerEU v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, in sicer v obliki samostojnega poglavja. Slovenija za te namene lahko računa na 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.

Izhodišča za pripravo novega poglavja REPowerEU, ki jih je vlada sprejela v četrtek, 16. marca 2023, so predstavniki vlade danes predstavili zainteresirani javnosti na javnem posvetu v organizaciji Urada za okrevanje in odpornost (URSOO), Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).

Državna sekretar mag. Saša Jazbec z Ministrstva za finance je uvodoma predstavila izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost in načrtovane prilagoditve. »Za razliko od kohezijske politike, v kateri so izplačila evropskih sredstev iz bruseljske blagajne pogojena z izvajanjem projektnih aktivnosti, je izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost povezano z doseganjem mejnikov in ciljev na načrtovanih ukrepih - reformah in naložbah. Države članice smo pri koriščenju sredstev uspešne le toliko, kolikor smo uspešne pri doseganju načrtovanih mejnikov in ciljev,« je poudarila.

Izhodišča za pripravo novega poglavja REPowerEU je predstavila državna sekretarka z MOPE mag. Tina Seršen. Vlada je pri pripravi vsebin novega poglavja sledila načelu komplementarnosti z obstoječimi ukrepi načrta in bila pri tem posebej pozorna na izvedljivost ukrepov do zaključka programskega obdobja. Poleg naložb mora vlada Evropski komisiji predlagati tudi povezane reforme, ki so pogoj za koriščenje evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Za doseganje ciljev evropskega načrta REPowerEU so ključne dodatne zakonodajne spremembe in naložbe na področju obnovljivih virov energije (OVE). Vlada v izhodiščih zato predlaga dve reformi, in sicer uveljavitve Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. V naložbenem delu pa vlada predlaga izvedbo sledečih ukrepov: spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov na OVE (20 milijonov evrov), učinkovito raba energije in obnovljivih virov ter razogljičenje v gospodarstvu (42 milijonov evrov); krepitev distribucijskega omrežja električne energije (20 milijonov evrov) in vlaganja v infrastrukturo za alternativna goriva v prometu in brezemisijsko mobilnost (40 milijonov evrov).

Državni sekretarki sta v nadaljevanju skupaj z državnim sekretarjem z MGTŠ Matevžem Frangežem in direktorjem URSOO mag. Josipom Mihalicom odgovarjali na vprašanja udeležencev.

Udeleženci posveta so se strinjali, da vseh tem s področja zelenega prehoda v poglavju REPowerEU ne bo mogoče nasloviti, tudi zaradi časovne omejenosti programskega obdobja Načrta za okrevanje in odpornost, ki se zaključi konec leta 2026. Poudarili so pomen komplementarnosti. Teme za dosego zelenih ciljev se namreč izvajajo s pomočjo različnih finančnih virov.

Organizatorji posveta so udeležence zaprosili, da izpostavljene predloge še dodatno posredujejo v pisni obliki. MOPE in MGTŠ bosta predloge proučila in se do njih opredelila.

V prihajajočih tednih bo vlada nadaljevala z usklajevanjem izhodišč za pripravo predloga prilagoditve načrta. Do oddaje predloga prilagoditve v formalno obravnavo in potrditve v Bruselj, bo vlada z Evropsko komisijo vsebine tudi neformalno uskladila.

Več o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost: noo.gov.si.