Skoči do osrednje vsebine

Zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, zlasti poplav in požarov v naravnem okolju želimo okrepiti naložbe za omejevanje posledic podnebnih sprememb in zaščito pred nesrečami, ki jih podnebne spremembe povzročajo. Tovrstne nesreče ogrožajo velik delež slovenskega prebivalstva, ki živi na območjih pomembnega vpliva poplav oziroma požarov, hkrati pa povzročajo znatno gospodarsko škodo.

Na področju upravljanja voda Slovenija še ne dosega želenih rezultatov, saj izgube vode ostajajo nad povprečjem EU.

Cilj komponente je izvedba celovitih ukrepov za okrepitev preprečevanja, pripravljenosti, odziva in obnove v primeru podnebno pogojenih nesreč, zlasti z izboljšanjem infrastrukture in s tem povezanih organizacije, raziskav, ozaveščanjem in usposabljanji. Cilj komponente je tudi izboljšati gospodarjenje z vodami.

Naložbe in reforme v okviru komponente bodo prispevale k ohranjanju okolja in prilagajanju podnebnim spremembam ter tako okrepile ekološko, socialno in gospodarsko odpornost države.

Rečna soteska /  River gorge

Reka Soča / Soča river | Avtor Bodo Photography / Shutterstock.com

Krepitev pripravljenosti in odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč - reforma

V okviru reforme bodo nadgrajeni organizacija, pripravljenost, usposobljenost in odziv na podnebno pogojene nesreče, za kar bodo  ustanovljene specializirane modularne enote za odziv ter ustrezno spremenjene normativno-pravne in druge podlage na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Reforma bo s posodobitvijo relevantnih predpisov ter drugih dokumentov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izvedena do junija 2026, medtem ko bo mejnik reforme z začetkom veljavnosti nove Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predvidoma dosežen že v letu 2023. Novoustanovljene modularne strukture na različnih ravneh  naj bi do predvidoma 30. junija 2026 pokrivale celotno ozemlje Slovenije in vse prebivalce, s posebnim poudarkom na območjih pomembnega vpliva različnih podnebno pogojenih nesreč ter ranljivih skupinah.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za obrambo in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti - reforma

Reforma obravnava poplavno ogroženost, ki je za Slovenijo eno najpomembnejših tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Z začetkom veljavnosti novega Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti za obdobje 2022–2026 se bo pospešilo načrtovanje in izvajanje ukrepov in projektov, ki prispevajo k preprečevanju posledic poplav in plazov.

Načrt bo začel veljati najpozneje 31. decembra 2022 in bo zagotovil, da obvladovanje poplavne ogroženosti in tveganj plazov postane stalna naloga z namenskimi sredstvi iz nacionalnega proračuna. Reforma bo spodbujala prihodnje investicije z rešitvami, ki temeljijo na naravi, in zelenimi infrastrukturami.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje in prostor in Direkcija Republike Slovenije za vode.

Obnova in blaženje posledic podnebnih sprememb ter podnebno pogojenih nesreč za odporne biotsko pestre gozdove - reforma

Cilj reforme je doseči dobro stanje habitatov in vrst, povezanih z gozdovi, da se okrepijo ekološke storitve, biotska raznovrstnost in odpornost na grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb na gozdove.

Reformo bo do 31. decembra 2022 izvedlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala ter spremembami in dopolnitvami Pravilnika o potrdilih in glavnih spričevalih za gozdni reprodukcijski material.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja - reforma

Reforma predvideva izboljšanje organizacije in nadzora javne službe ter zagotavljanjem vzdržnosti financiranja nadgradenj infrastrukture obravnava ključni izziv izgub pri gospodarjenju z vodami v Sloveniji. Z njo bo nadgrajen standard za izvajanje javne službe, da se poveča učinkovitost gospodarjenja z vodami in omogoči uporaba sistemov za ponovno uporabo.

Reforma bo s pregledom stroškovne učinkovitosti pristojbin in dajatev za rabo vode zagotovila dolgoročno vzdržnost financiranja naložb v infrastrukturo. Eden od njenih ključnih ciljev je tudi nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje dejavnosti izvajalcev javne službe in poročanje o njih.

Reforma bo izvedena predvidoma do 31. decembra 2022, in sicer s spremembo predpisov o izvajanju javnih služb in začetkom veljavnosti novega Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje in prostor.

Družbena in gospodarska odpornost na podnebno pogojene nesreče v Republiki Sloveniji - naložba

V okviru naložbe bodo nadgrajeni infrastrukturni, programski, informacijsko-komunikacijski in drugi pogoji za okrepitev pripravljenosti ter usposobljenosti in zagotavljanje koordiniranega odziva v primeru podnebno pogojenih nesreč, predvsem poplav ter velikih požarov v naravnem okolju. Vzpostavljen bo Nacionalni center Civilne zaščite za koordiniran odziv na podnebno pogojene nesreče, v katerem bodo zagotovljeni tudi prostorski in informacijsko-komunikacijski pogoji za delovanje nujne številke 112 na državni in regionalni ravni ter vseslovenska centra za protipoplavno zaščito in velike požare v naravnem okolju, kjer so bo po novo oblikovanih programih usposabljanj do leta 2025 usposobilo do 2000 posameznikov.

Cilji naložbe naj bi bili doseženi do predvidoma 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 36 milijonov evrov, od tega bo predvidoma 25 milijonov evrov zagotovljenih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za obrambo in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR).

Končni prejemniki sredstev: URSZR, organizacije s področja zaščite, reševanja in pomoči, ki bodo delovale v Nacionalnem centru Civilne zaščite ter pripadniki enot Civilne zaščite za odziv na podnebno pogojene nesreče, ki se bodo usposabljali v novo vzpostavljenih vseslovenskih centrih za protipoplavno zaščito in velike požare v naravnem okolju.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče - naložba

V okviru naložbe bodo izvedeni projekti za preprečevanje poplavne ogroženosti, ki bodo vključevali sisteme za  zadrževanje vode in širjenje obstoječih razlivnih površin. Poudarek projektov bo na rešitvah, ki temeljijo zelenih infrastrukturah. Nekateri projekti bodo specifično usmerjeni v sanacijo plazov. Rešitve, ki temeljijo na naravi, bodo vključene med merila za izbor projektov.

Naložba bo izvedena na podlagi posebnih sporazumov z občinami.

Naložba bo dokončana do predvidoma 30. junija 2026.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje in prostor in Direkcija Republike Slovenije za vode.

Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov - naložba

Cilj naložbe je povečati dolgoročno količino, kakovosti in odpornost gozdov EU, zlasti pred požari, boleznimi in škodljivci ter drugimi grožnjami, ki se bodo zaradi podnebnih sprememb verjetno povečale. Naložba bo podpirala razvoj biotski raznovrstnosti prijazne gozdarske prakse s poudarkom na genskem ohranjanju in genski raznovrstnosti.

Pri izgradnji potrebne energetsko učinkovite raziskovalne infrastrukture, ki bo vključevala infrastrukture za področje semenarstva, drevesničarstva in varstva gozdov, se bo upoštevala potreba po koncentraciji infrastrukture in baze znanja za nadaljnje inovacije, razvoj in raziskave na tem področju

Naložba bo dokončana do predvidoma 31. decembra 2024.

Vrednost naložbe je ocenjena na 6,18 milijona evrov, od tega predvidoma 5,1 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojno ministrstvo in izvajalski organ: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Gozdarski inštitut Slovenije (GIS).

Končni prejemniki sredstev: GIS.

Projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode - naložba

Naložba predvideva financiranje izgradnja dodatnih sistemov za odpadno vodo od začetka do konca, pri katerih bo neto poraba energije enaka nič, in prenova dodatnega sistema za odpadno vodo od začetka do konca, da se povprečna poraba energije zmanjša za vsaj 10 odstotkov.

Projekti, ki jih bodo izvajale občine, izbrane z javnim razpisom, bodo osredotočeni na sisteme za odpadno vodo, ki prispevajo k območjem Natura 2000 in vodovarstvenim območjem.

Vrednost naložbe je ocenjena na 131,76 milijona milijonov evrov, od tega predvidoma 54 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Naložba bo dokončana do predvidoma 30. junija 2026.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje in prostor.

Končni prejemniki sredstev: občine.

Projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo - naložba

Naložba obravnava izgube vode v Sloveniji, ki so zaradi starosti vodne infrastrukture še vedno znatne. Vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali infrastrukturnim indeksom izgub ≤ 1,5 ter prenovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 odstotkov ali da se izgube zmanjšajo za več kot 20 odstotkov. Projekte, izbrane na javnem razpisu bodo izvajale občine.

Naložba bo dokončana do predvidoma 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 131,03 milijona evrov, od tega predvidoma 53,70 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje in prostor.

Končni prejemniki sredstev: občine.