Projekti in programi

Glavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.

Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij.

V okviru evropskega programa EU4Health je bil objavljen razpis za zbiranje predlogov za oddajo projektov za krepitev koncepta "eno zdravje". Slovenija je prijavila projekt Spremljanje virusov influence A pri pticah, sesalcih in okolju (angleško Influenza A Viruses Surveillance in Birds, Mammals, and Environment – IAVSur – BME).

Namen projekta je na naprednih informacijskih orodjih izdelati nov informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem upravljanju in vodenju (KUV) v Republiki Sloveniji. Programska zasnova, na katero bodo vsebinsko preneseni obstoječi moduli ISPO, bo nadgrajena z moduli kritična infrastruktura (KI), obrambno načrtovanje (ON) in podpora države gostiteljice (PDG).

Namen projekta je dopolniti informacijski sistem za učinkovito podporo procesom odločanja v kriznem vodenju in upravljanju (KUV) z zagotovitvijo rešitev za vizualizacijo prostorskih in drugih podatkov ter izbranih dogodkov v skupno situacijsko sliko. Ta bo omogočala hitrejši vpogled v krizni situacijo in zato podporo odločevalcem na različnih ravneh ter v različnih kriznih situacijah.

Kartografski podatki so osnovni sloj v informacijskih sistemih za podporo odločanju in v situacijskih slikah. Posodobljene kartografske podlage v merilu 1: 25 000 bodo prvi in najbolj precizen nivo na državni ravni, kar bo podprlo procese načrtovanja in usklajevanja izvajanja aktivnosti akterjev kriznega upravljanja in vodenja na operativni ravni.

Na področju kritične infrastrukture Ministrstvo za obrambo kritičnim subjektom zagotavlja podporo, zlasti v smislu strokovne pomoči in organizacije usposabljanj na temo odpornosti. Nabor primernih usposabljanj odraža dejanske potrebe subjektov, v oviru projekta USPOZKI pa se izvedena usposabljanja sproti analizira, nadgrajuje in prilagaja za nadaljnjo izvedbo ali uporabo v e-učilnici.

Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah. Sklad za modernizacijo prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s podporo zelenemu ter socialno pravičnemu prehodu in deluje pod odgovornostjo držav članic upravičenk.

V skladu s prvim odstavkom 136. člena Energetskega zakona (v nadaljnjem besedilu: EZ-2) lahko država z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije ter celovitega energetskega prestrukturiranja dodeljuje finančne spodbude za spodbujanje različnih naložb in aktivnosti, neposredno povezane s temi naložbami.

Letno poročilo o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda vsebuje pregled izvedenih nalog obvezne gospodarske javne službe v letu 2024.

Poročila o izvedenih projektih v okviru Programa povrnitve vodne infrastrukture v funkcionalno stanje po 4. avgustu 2023 v letu 2024 po posameznem območju.

Projekt Aktivno inkluzivno v ospredje postavlja invalide in njihove možnosti vključevanja v šport. Projekt naslavlja nove priložnosti za aktivno življenje, povezovanje in razvoj športnih programov, ki bodo prilagojeni različnim oblikam in stopnjam oviranosti. S tem šport postaja orodje za socialno vključenost, enakost in gradnjo skupnosti.

Šport je največji, kadar je dostopen vsem. Zato posebno pozornost namenjamo rekreativnim in inkluzivnim programom. Z nacionalnim projektom Zmigaj se do vadbe ustvarjamo mrežo strokovno vodenih, brezplačnih programov, ki spodbujajo gibalno neaktivne odrasle, da ponovno najdejo veselje v gibanju.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je uspešno zaključilo javni razpis za sofinanciranje projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, ki ga sofinanciran Evropski socialni sklad plus (ESS+). Na razpisu je bil izbran Nacionalni svet invalidskih organizacij kot upravičenec, skupaj z Urbanističnim inštitutom Republike Slovenije kot partnerjem. Projekt je usmerjen v povečanje socialne vključenosti invalidov in krepitev enakih možnosti. Z vseslovensko medijsko kampanjo ter spremljajočimi aktivnostmi želi projekt ozaveščati družbo o pravicah invalidov, zmanjševati diskriminacijo in spodbujati dostopnost storitev ter okolja. Poseben poudarek je namenjen invalidnim ženskam in otrokom.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me+«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela«, v okviru specifičnega cilja ESO4.1: »Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem v okviru izvajanja jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Neformalno izobraževanje in usposabljanje (NIU+)«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« specifičnega cilja »ESO4.1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem z izvajanjem jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)« Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 v Sloveniji«.

Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

INSPIRING ERA je projekt Obzorja Evropa, ki podpira države članice in deležnike pri skupnem izvajanju politik evropskega raziskovalnega prostora ter spodbuja izmenjavo znanja in dobre prakse.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Usposabljanje na delovnem mestu (UDM +)«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4: »Bolj socialna in vključujoča Evropa, za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 6: »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« specifičnega cilja »ESO4.1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem z izvajanjem jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela ter neaktivne osebe kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva (ESS+)« Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 v Sloveniji«.

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Namen projekta je predvsem doseči izboljšanje kvalitete ter varnosti bivanja v Azilnem domu. Ob povečanem številu migrantov in tudi posledično povečanem številu zaposlitev v zadnjem času smo ugotavljali, da so potrebne določene investicije v prostore, ki so potrebni za nastanitev in tudi za delovanje Azilnega doma.

Namen projekta je vzpostavitev čezmejne mreže javno dostopnih hitrih polnilnih mest velikih moči za lahka in težka električna vozila vzdolž jedrnega in celovitega cestnega omrežja TEN-T v petih kohezijskih državah – Sloveniji, Madžarski, Hrvaški, Poljski in Slovaški. Projekt je usmerjen v sistematično zapolnjevanje infrastrukturnih vrzeli na ključnih prometnih koridorjih EU ter zagotavljanje neprekinjene, interoperabilne in uporabnikom prijazne polnilne infrastrukture za čezmejno mobilnost. V projektu sodelujejo 4 konzorcijski partnerji - Allego (Nizozemska), Petrol (Slovenija, Hrvaška), Greenway (Poljska) in Emobility Solutions (Madžarska).

Namen projekta FS-e-FUTURE je nakup, razvoj in implementacija celovite elektrifikacije ter hkratna razširitev in obnova elektroenergetske infrastrukture na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki ga upravlja družba Fraport Slovenija d.o.o.. Letališče leži na stičišču dveh glavnih koridorjev cestnega TEN-T omrežja: Baltsko-Jadranskega in Sredozemskega in je osrednje slovensko mednarodno letališče. Projekt je usmerjen v sistemsko razogljičenje zemeljskih operacij (Ground Handling Operations) z nadomeščanjem obstoječih dizelskih in drugih fosilnih energentov z električno energijo, ter v povečanje energetske učinkovitosti in zanesljivosti napajanja kritične letališke infrastrukture.

Namen projekta GrEn4Tran je, da se z vzpostavitvijo polnilne infrastrukture za električna vozila in oskrbovalne infrastrukture za polnjenje vozil na vodik ter z uporabo obnovljivih virov energije prispeva k preobrazbi in nadgradnji slovenskega prometnega in logističnega sistema, predvsem v sektorju javnega potniškega avtobusnega prometa in edinem slovenskem tovornem pristanišču Luki Koper. Konzorcij projekta sestavljajo 4 projektni partnerji: Energetika Ljubljana d.o.o., Luka Koper d.d., Arriva d.o.o., JPP Ljubljana d.o.o.

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Izvajanje mreže EURES in iniciative ALMA«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Krepitev sodelovanja uradov za delo, centrov za socialno delo in drugih deležnikov pri integraciji dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Na ministrstvu v sodelovanju s centri za socialno delo in nevladnim sektorjem izvajamo akcijo osveščanja o nasilju nad ženskami in v družini. S ciljem izboljšati zakonodajo in vplivati na širši odnos družbe do nasilja nad ženskami in v družini, bomo do konca leta v sodelovanju z različnimi akterji izvajali številne aktivnosti.

Uprava za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, Slovenskim združenjem za požarno varstvo ter Zavodom za gozdove Slovenije, vodi projekt Oktober – mesec požarne varnosti. V tem obdobju se posvečamo ozaveščanju prebivalcev o ključnem pomenu požarne varnosti, tokrat s poudarkom na preprečevanju požarov v naravi.

Porečja in krajine z nizko prepustnostjo ali vpojnostjo tal so ob hudih nalivih ali daljših sušnih obdobjih zaradi zastajanja ali prehitrega odtekanja vode še posebej ranljiva. Zato v okviru projekta Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke (SpongeScapes) razvijamo praktične rešitve, ki bodo izboljšale sposobnost tovrstnih, problematičnih območij. Posledično z rešitvami krepimo tudi odpornost skupnosti na poplave in suše in prispevamo k dolgoročnemu upravljanju voda v evropskih porečjih.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste

Projekt digitalnega izobraževanja za pomorsko komunikacijo, Digital Education for Maritime Communication (v angleškem jeziku), z akronimom DigiMar, bo s pomočjo izvedbe eksperimenta digitalnega poučevanja namenjen izboljšanju varnosti pomorske plovbe.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je sofinanciralo projekt z naslovom »Raziskava kongresnih gostov, njihovih navad in potrošnje v Sloveniji«, ki je bil izbran v okviru Ciljnega raziskovalnega programa CRP 2023 pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Dam Za Dom je humanitarni projekt za zbiranje pomoči za sodelavke in sodelavce ministrstva, Policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve, ki so bili prizadeti v poplavah.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Narava v Sloveniji je sicer v nekoliko boljšem stanju, kot je povprečje v EU. Se pa kljub varstvu ogroženost nekaterih vrst in naravnih okolij povečuje – podoben trend beležijo tudi v drugih državah EU.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključuje ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim. V procesu obnove ima osrednje mesto premišljeno prostorsko načrtovanje. Skupen cilj je večja odpornost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Razvoj in vzpostavitev novega storitvenega modela Zavoda RS za zaposlovanje s krepitvijo digitalnega poslovanja«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje zadeve ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev teh posameznikov v matično državo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 izvaja operacijo Platforma trga dela, ki se financira iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+)

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov se pri svojem delu srečujejo z različnimi kategorijami oseb, med drugim tudi z ranljivimi kategorijami, kamor sodijo žrtve različnih zlorab, mladoletniki brez spremstva, osebe z duševnimi motnjami in vedenjskimi težavami, ki zahtevajo določene strokovne pristope. Te pristope in metode dela bodo lahko strokovni delavci videli in jih implementirali preko študijskih obiskov drugih inštitucij in namestitvenih kapacitet, kjer se srečujejo s podobno ali isto populacijo.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Projektno učenje mlajših odraslih – PUM-O+«, ki se izvaja v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost« in specifičnega cilja ESO4.8 »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine«.

Prizadevanja za spremembe ustave, ki jih je ob začetku mandata obljubila koalicija vlade dr. Roberta Goloba, so v polnem teku. Skladno z dogovorom parlamentarnih strank na srečanju s predsednikom vlade oktobra 2022, smo najprej pristopili k uveljavitvi tistih ustavnih sprememb, ki uživajo širšo podporo. V državnozborski proceduri so tako že predlogi za izločitev postopka imenovanja sodnikov iz Državnega zbora, predlog za poenostavitev postopka oblikovanja vlade in predlog za hitrejše delo Ustavnega sodišča. Nismo pozabili tudi na obljubo o spremembi volilnega sistema, za katero pa bo potrebno še kar nekaj pogovorov in usklajevanj.