Volitve v državni zbor

Državni zbor

Državni zbor je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države (ustavo, zakone, državni proračun). Poleg te funkcije Državni zbor opravlja tudi volilno in nadzorno funkcijo.

Temeljna zakonska načela

Mandati se delijo po proporcionalnem sistemu, ki pa je dopolnjen z nekaterimi prvinami večinskega sistema. To sta zlasti glasovanje o posamičnih kandidatih v volilnih okrajih ter določitev praga za vstop v parlament. Poslanci se volijo po volilnih enotah, oblikovanih tako, da volivci v njih na približno enako število prebivalcev volijo enako število poslancev.

Vrste volitev

Volitve v državni zbor so lahko splošne, nadomestne, ponovne in naknadne.

Na splošnih volitvah volivci volijo vse poslance državnega zbora. V okviru splošnih volitev razlikujemo redne in predčasne volitve. Redne so tiste, ki jih izvedemo vsako četrto leto pred potekom mandata. Predčasne volitve se razpišejo, če se državni zbor razpusti pred potekom redne štiriletne volilne dobe, ki je določena v Ustavi Republike Slovenije.

V nasprotju s splošnimi volitvami druge volitve v državni zbor opravimo samo glede posameznih poslancev (nadomestne volitve) ali glede dela volitev (ponovne in naknadne volitve). 

Volilne enote

Volilne enote so območja, na katera pred volitvami razdelimo celotno območje, na katerem se izvedejo volitve. Pri volitvah v državni zbor se tako razdeli območje celotne države na osem volilih enot.

Volilne enote so razdeljene na volilne okraje, in sicer na toliko, kolikor se v volilni enoti voli poslancev, torej na enajst volilnih okrajev v vsaki volilni enoti. Kandidati pa niso izvoljeni po posameznih volilnih okrajih, temveč se glasovi, ki jih dobijo na volitvah, seštevajo v korist liste kandidatov na ravni volilne enote.

Volilna pravica

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let.

Februarja 2024 je bila objavljena novela Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ- E), v skladu s katero polnoletnim osebam, ki so pod skrbništvom zaradi duševnih ali intelektualnih okvar, v posebnem sodnem postopku, ne bo več mogoče odvzeti volilne pravice. Volilno pravico imajo tako vsi polnoletni državljani Republike Slovenije. 

Po novi ureditvi 79. člena Zakona o volitvah v državni zbor je razširjen krog oseb, ki lahko glasujejo s pomočnikom. Tako volivec, ki zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare ne more glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, lahko s seboj na volišče pripelje osebo po svoji izbiri, ki mu pri glasovanju pomaga (v nadaljevanju: pomočnik). Pomočnik mora biti polnoleten in je dolžan spoštovati svobodno voljo volivca in zagotavljati tajnost glasovanja. Predsednik ali član volilnega odbora ugotovi starost pomočnika na podlagi osebnega dokumenta ali na drug način o pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor in odločitev vpiše v zapisnik. Vse navedeno velja tudi za nepismene volivce.

Pravico voliti volivec uresničuje v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče oziroma kjer je imel zadnje stalno prebivališče on sam ali eden od staršev. Zadnje velja v primeru osebe, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ali se je sama tako odločila.

Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.

Volivci glasujejo osebno in tajno z glasovnicami. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Nihče tudi ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja niti se od njega ne sme zahtevati, naj pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj ni glasoval. 

Kandidiranje

Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Kandidat lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov, na kandidatni listi pa noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% od skupnega števila kandidatk in kandidatov na listi.

Liste kandidatov je treba predložiti volilni komisiji volilne enote najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja. Ta odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi liste kandidatov izda najpozneje dvajset dni pred dnem glasovanja. 

Organiziranost volitev

Volitve poslancev vodijo in izvajajo Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot,  okrajne volilne volilne komisije in volilni odbori. Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve.

Za volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti se imenujejo volilne komisije posebnih volilnih enot.  Državna volilna komisija volilne postopke nadzoruje in usklajuje. 

Ugotavljanje izida volitev

Volitve poslancev upoštevajo načelo, da morajo biti v državnem zboru politični interesi sorazmerno zastopani. Mandati se delijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. V volilni enoti se mandati delijo na podlagi volilnega količnika. Ta se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, ter zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikorkrat je količnik vsebovan v številu teh glasov.

Prag za vstop v državni zbor je postavljen pri štirih odstotkih od skupnega števila oddanih glasov. Liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dosegle praga, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države, tako da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah. 

Varstvo volilne pravice

Varstvo volilne pravice je urejeno v Zakonu o volitvah v državni zbor, Zakonu o upravnem sporu in Zakonu o ustavnem sodišču ter je zagotovljeno v različnih fazah volilnega postopka, in sicer:

1. Zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. Ugovor se lahko vloži do roka, določenega za predložitev liste kandidatov. V tem postopku je možna tudi pritožba na Vrhovno sodišče.
2. Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije pri volitvah ima vsak kandidat, predstavnik liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. Ugovor se lahko vloži v treh dneh od dneva glasovanja.
3. Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor. Pritožba zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije Državnega zbora, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v Državni zbor.
4. Kandidat ali predstavnik liste kandidatov, katerega pritožbo zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, je Državni zbor v postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil, lahko vloži pritožbo na Ustavno sodišče. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve volilne komisije izvoljen, pa Državni zbor njegovega mandata ni potrdil. Rok za vložitev pritožbe iz prejšnjega odstavka je 8 dni od dneva odločitve Državnega zbora.