GOV.SI
Domov
Področja
Izobraževanje, znanost in šport
Razvoj in kakovost izobraževanja

Vključevanje Romov v vzgojno-izobraževalni proces

Republika Slovenija se pri krovnih strateških ciljih razvoja zaveda sprejetih obveznosti, da varuje šibkejše in socialno izključene posameznike in skupnosti, med katere se uvršča tudi romska skupnost. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje z različnimi ukrepi spodbujamo nižje izobražene in druge prikrajšane skupine, med njimi so tudi Romi, k vključitvi v izobraževanje in učenje za lažji prehod in obstanek na trgu dela. Naš cilj je zmanjšanje tveganja socialne izključenosti, predsodkov - tako imenovanega protiromizma - in zagotavljanje enakega dostopa do izobraževanja ter kakovostnega življenja vsem prebivalcem.

Izvajamo celovit nabor sistemskih, razvojnih in podpornih ukrepov za povečanje vključenosti romskih otrok, učencev, mladostnikov in njihovih družin v vzgojo in izobraževanje. Pri tem posebno pozornost namenjamo zgodnjemu vključevanju v vrtec, uspešnemu napredovanju v osnovnošolskem izobraževanju ter krepitvi znanja slovenskega jezika kot ključnega dejavnika za učno uspešnost in socialno vključenost.

Hkrati spodbujamo oblikovanje vključujočega in varnega učnega okolja, ki temelji na spoštovanju kulturne raznolikosti, preprečevanju stereotipov in diskriminacije ter krepitvi medkulturnega dialoga. Pomemben poudarek namenjamo tudi sodelovanju s starši in lokalnimi skupnostmi, saj je njihova aktivna vloga ključna za trajnostno vključevanje otrok v vzgojno-izobraževalni proces.

Z ukrepi si prizadevamo za zmanjševanje neenakosti in večjo uspešnost v osnovnošolskem izobraževanju, s tem pa tudi za boljše možnosti pri nadaljnjem izobraževanju, zaposlovanju in aktivnem vključevanju v družbo.

Ukrepe razvijamo ob zavedanju, da je uspešnost vzgoje in izobraževanja povezana tudi z bivalnimi razmerami, socialno vključenostjo, zdravjem, sodelovanjem družin in razmerami v lokalnem okolju.

Več ciljev in specifičnih ukrepov za njihovo realizacijo smo zapisali v Nacionalnem programu ukrepov za Rome 2021-2030 (NPUR). 

Prednostna področja ukrepanja

Uspešno vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje temelji na nekaj ključnih usmeritvah. Prva je zgodnje vključevanje v predšolsko vzgojo, saj zgodnja socializacija, govorni razvoj in prvi stik z institucijo pomembno vplivajo na poznejši učni uspeh. Druga je pravočasna in trajna podpora v osnovni šoli, zlasti pri obiskovanju pouka, učenju slovenskega jezika, spremljanju napredka in sodelovanju s starši. Tretja je strokovna podpora vrtcem in šolam, ki vključuje dodatna usposabljanja zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, strokovna gradiva, smernice in bolj usklajeno sodelovanje z drugimi institucijami. Četrta pa je razvoj vključujočega šolskega okolja, ki gradi zaupanje, preprečuje stigmatizacijo in spodbuja spoštovanje romskega jezika, kulture in identitete.

Zakonodajne novosti

V letu 2025 sta bili sprejeti noveli zakonov, ki pomembno vplivata na vključevanje otrok iz ranljivih okolij v vzgojo in izobraževanje ter na način spremljanja njihove vključenosti.

Novela Zakona o vrtcih nadgrajuje obstoječi sistem krajših programov predšolske vzgoje in krepi njihovo preventivno funkcijo. Vzpostavlja bolj usklajen sistem spremljanja vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in izmenjave informacij med institucijami. Na tej podlagi določa tudi jasnejše vloge posameznih akterjev: občina zagotavlja dostopnost programov in organizacijo krajših programov, vrtec spremlja vključitev in obiskovanje otrok, center za socialno delo pa se vključuje kot strokovna podpora družini, kadar otrok ni vključen ali ne obiskuje vrtca.

Novela Zakona o osnovni šoli prinaša dve ključni sistemski spremembi. Prva je, da se jezikovna podpora učencem, katerih materni jezik ni slovenščina, jasno opredeli kot pravica in obveznost šole, kar vključuje organizirano učenje slovenskega jezika in individualizirane pristope. Druga pa je vzpostavitev bolj strukturiranega sistema spremljanja prisotnosti in ukrepanja ob izostankih, ki temelji na zgodnjem prepoznavanju težav, postopnem ukrepanju in sodelovanju s starši ter drugimi institucijami.

Predšolska vzgoja

Zgodnje vključevanje v vrtec je ključno za uspešen vstop v šolo, saj spodbuja razvoj jezika, socialnih veščin in učnih navad. Ministrstvo zato hkrati spodbuja vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo ter krepi pogoje, da lahko vrtci to podporo kakovostno izvajajo.

Podpora je usmerjena na otroke in družine ter na vrtce kot izvajalce. Spodbujamo vključevanje otrok v redne programe vrtcev in omogočamo krajše programe za tiste, ki niso vključeni v vrtec, hkrati pa krepimo sodelovanje s starši, občinami in centri za socialno delo. V vrtcih zagotavljamo dodatne kadrovske in organizacijske pogoje, financiramo oddelke z romskimi otroki, vključujemo romske pomočnike ter spodbujamo povezovanje z lokalnim okoljem.

Krajši, 240-urni programi omogočajo prvi stik z vrtcem ter razvoj jezikovnih in socialnih kompetenc. V celoti jih financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, kar pomeni, da so za starše brezplačni. Romski pomočniki pa pomembno prispevajo k boljšemu sodelovanju s starši in vključevanju otrok. 

Novela Zakon o vrtcih iz leta 2025 dodatno krepi odgovornost institucij za pravočasno vključevanje otrok iz ranljivih okolij.

Osnovnošolsko izobraževanje

Na področju osnovnošolskega izobraževanja ministrstvo zagotavlja dodatno podporo šolam, ki vključujejo romske učence. Cilj teh ukrepov je boljše vključevanje otrok v pouk, zmanjševanje učnih in jezikovnih ovir, zmanjševanje izostankov in osipništva ter ustvarjanje pogojev za uspešno dokončanje osnovnošolskega izobraževanja. 

Podpora šolam vključuje ugodnejše normative, dodatne strokovne delavce, romske pomočnike, dodatne oblike učne in jezikovne pomoči ter podporo pri sodelovanju s starši in z drugimi institucijami. V praksi se vse več poudarka namenja tudi spremljanju prisotnosti učencev, pravočasnemu ukrepanju ob dolgotrajnih izostankih, oblikovanju šolskih timov, sodelovanju s centri za socialno delo in lokalnimi multidisciplinarnimi timi ter redni evalvaciji učnega napredka, socialne vključenosti in vzgojne dinamike. 

Jezikovna podpora, romski jezik in kultura

Znanje slovenskega jezika je ključno za uspešno vključevanje romskih otrok v vrtec in šolo, saj neposredno vpliva na razumevanje učne snovi, sodelovanje pri pouku in socialno vključenost.

Jezikovna podpora se zato ne izvaja kot enoten ukrep, temveč kot kombinacija različnih oblik pomoči v vrtcu, šoli in podpornih okoljih. Vključuje zgodnje razvijanje sporazumevalnih zmožnosti v predšolskem obdobju, dodatno učenje slovenskega jezika v osnovni šoli ter druge oblike individualne in skupinske podpore učencem, ki imajo večje jezikovne in učne vrzeli.

Pomemben del podpore predstavljajo tudi večnamenski romski centri, kjer otroci dodatno utrjujejo znanje, razvijajo jezikovne spretnosti in prejemajo učno pomoč v spodbudnem okolju.

Hkrati ministrstvo spodbuja razvoj romskega jezika in kulture ter njuno vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces, saj to prispeva k večji motivaciji, boljšemu razumevanju učne snovi in krepitvi identitete otrok.

Novela Zakon o osnovni šoli iz leta 2025 dodatno krepi jezikovno podporo v osnovni šoli. Uvaja pravico učencev, katerih materni jezik ni slovenščina, do dodatne jezikovne pomoči. 

Romski pomočniki

Romski pomočniki imajo pomembno vlogo pri povezovanju vrtca ali šole z romsko skupnostjo. Otrokom pomagajo pri premagovanju jezikovnih, socialnih in čustvenih ovir, strokovnim delavcem pri razumevanju okoliščin in potreb otrok, staršem pa pri lažjem vključevanju v sodelovanje z vzgojno-izobraževalnim zavodom.

Njihovo delo vključuje spodbujanje vključevanja in rednega obiskovanja pouka, pomoč pri učenju, sodelovanje pri načrtovanju podpore, terensko delo ter povezovanje šole, družine in lokalnega okolja.

Ukrep se sistemsko izvaja od šolskega leta 2021/2022, s čimer je bil vzpostavljen prehod od projektnega k trajno financiranemu modelu vključevanja romskih pomočnikov v vrtce in osnovne šole.

Za podporo njihovemu delu so bile leta 2025 pripravljene smernice in programski dokument, ki jasneje opredeljujejo vlogo, naloge in sodelovanje romskih pomočnikov s strokovnimi delavci ter prispevajo k bolj strukturiranemu in enotnemu izvajanju podpore.

Pomemben del sistemske ureditve so tudi usposabljanja in strokovno izpopolnjevanje romskih pomočnikov, namenjena krepitvi strokovnih kompetenc, boljšemu razumevanju učnih potreb otrok ter učinkovitejšemu sodelovanju z učitelji in starši.

Analize kažejo, da romski pomočniki pomembno prispevajo k boljši vključenosti romskih otrok, zmanjševanju odsotnosti in krepitvi sodelovanja s starši. 

Večnamenski romski centri

Projekt Skupaj za znanje 2 je nacionalni razvojni projekt, ki ga financirata proračun Republike Slovenije in Evropski socialni sklad (ESS), izvaja pa ga Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Gre za pomemben razvojni in podporni okvir za delo z romskimi otroki, učenci in družinami. Projekt povezuje vzgojno-izobraževalne zavode, romsko skupnost in lokalno okolje ter dopolnjuje sistemske ukrepe z neposrednim delom na terenu. 

Pomemben poudarek projekta je širitev in krepitev večnamenskih romskih centrov. V teh centrih potekajo dejavnosti za šoloobvezne otroke, usmerjene v podporo učenju, socialnemu, čustvenemu in jezikovnemu razvoju ter vključevanju v šolsko in lokalno okolje. Programi vključujejo učno pomoč, ustvarjalne, športne in kulturne dejavnosti, delo s starši ter sodelovanje z osnovnimi šolami, lokalnimi institucijami in strokovnjaki. Projekt podpira tudi usposabljanje kadra in opolnomočenje zaposlenih, med drugim z usposabljanji in s podporo pri pridobivanju nacionalne poklicne kvalifikacije romski pomočnik.

Dodatna podpora vrtcem, šolam in strokovnim delavcem

Učinkovito vključevanje romskih otrok ni mogoče brez strokovne podpore vzgojno-izobraževalnim zavodom. Zato Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) in ministrstvo pripravljata strokovna gradiva, programe usposabljanja in podporne dokumente za delo z romskimi učenci in z njihovimi družinami. ZRSŠ je v Digitalni bralnici objavil tudi poseben sklop gradiv Podpora pri delu s predšolskimi otroki in učenci Romi. Poleg tega so načrtovana 2-urna predavanja za romske pomočnike, 4-urne regijske delavnice ter 8-urni programi usposabljanja za učitelje, ki poučujejo romske učence. Vsebinski poudarki teh usposabljanj so vključujoče, varno in spodbudno učno okolje, diferenciacija in individualizacija pouka, raznojezičnost ter socialno-čustveni razvoj učencev.

Strokovna podpora vključuje tudi opozarjanje na tveganja stereotipizacije in neustreznih pristopov. Dokumenti, pripravljeni za šole in strokovne delavce, poudarjajo pomen medkulturnih kompetenc, preprečevanja predsodkov in diskriminacije v vzgoji in izobraževanju ter sodelovanja z romsko skupnostjo pri razvoju ustreznih rešitev.

Dokumenti o vključevanju Romov v vzgojno-izobraževalni proces

Sektor za razvoj izobraževanja

Masarykova cesta 16
1000 Ljubljana

Sorodne teme

Povezane vsebine

  • Jeziki v vzgoji in izobraževanju

    Obvladovanje učnega jezika je prvi pogoj za uspešno delo v šoli. Šolski prostor je večjezičen, saj vanj vstopajo učenci z različnimi materinščinami in z znanjem drugih jezikov. Sistem vzgoje in izobraževanja omogoča učencem razvoj jezikovne zmožnosti v slovenščini, na narodnostno mešanih področjih tudi italijanščini in madžarščini, ter učenje dveh tujih jezikov.

  • Romska skupnost

    V Republiki Sloveniji živi tudi romska skupnost. Njeni pripadniki strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. V večini občin na teh območjih, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, Romi prebivajo zgodovinsko, torej avtohtono. Zakon o lokalni samoupravi našteva 20 občin, kjer Romi bivajo avtohtono; to so: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogaševci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče.

Na vrh strani