Lesena gradnja

Gradnja z lesom pomeni potencial v gradbeništvu, toplina in estetski vidik lesa pa pripomoreta k uporabi lesa za gradnjo. 

Lesena gradnja ima bistvene prednosti pred gradnjo z drugimi materiali. Najpomembnejše so:

• modularnost gradnje (možnost nadgradnje, rekonstrukcija obstoječih objektov),
• hitra gradnja in montaža (objekt je narejen v delavnicah, na mestu je postavljen v nekaj tednih),
• zdravo bivalno okolje (les oddaja prijeten vonj, ne povzroča statične elektrike in sevanja),
• potresna varnost (potres les dobro prenese v primerjavi z drugimi materiali) in
• požarna varnost (primerno dimenzionirani nosilci prenesejo obremenitve med gorenjem in gašenjem ter omogočajo varno evakuacijo).

Nove tehnologije in znanja na področju izdelave konstrukcijskih elementov omogočajo gradnjo večnadstropnih stavb iz lesa. Tehnike obdelave lesa omogočajo postavitev objektov različnih oblik, kot je na primer paviljon Expano v Murski Soboti, s katerim se je Slovenija leta 2015 predstavila na svetovni razstavi Expo v Milanu. Lepljen les ponuja tudi možnost širše uporabe za gradnjo večjih stavb (dvorane, proizvodne hale).

Vloga države

Gradnjo z lesom spodbujamo z različnimi aktivnostmi promocije lesa kot gradbenega materiala, s sofinanciranjem projektov razvoja in uvajanja novih produktov v lesarstvu ter razvoja lesarstva na področju polizdelkov. Pri pridobivanju sredstev morajo podjetja izpolnjevati pogoje pristojnega organa, ki razpiše pomoč. Pomemben dejavnik je dodana vrednost na zaposlenega, ki je v lesnopredelovalni verigi pod slovenskim povprečjem.

Upoštevanje okoljskih vidikov spodbujamo tudi z zelenimi javnimi naročili, v okviru katerih mora naročnik pohištva izpolnjevati določene okoljske zahteve in merila (izvor iz zakonitih, trajnostno pridelanih virov, brez obdelave z določenimi snovmi, brez materialov, ki ovirajo recikliranje, posebne zahteve glede premazov, lepil, emisij, embalaže).

Dodana vrednost na zaposlenega je pomemben podatek o uspešnosti panoge. Po največji krizi lesarstva v letu 2013 se dodana vrednost na zaposlenega uspešno dviguje. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2020 znašala 38.091 evrov, kar je 76 % več kot leta 2010. Glavni razlog za to je porast gradnje z lesom in prepoznavanje primernosti lesa za izdelavo stavbnega pohištva, kot so okna, vrata in stopnice.

Primer dobre prakse na razpisu

Kot primer dobre prakse izpostavljamo podjetje Mizarstvo Jezeršek, d. o. o., ki je s svojim projektom Nove stopnice za zahtevnejše kupce sodelovalo v okviru javnega razpisa Spodbude za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 2.0. Namen javnega razpisa je bilo spodbujanje razvoja proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo, ustvarjanje novih delovnih mest in učinkovite rabe energije ter obnovljivih virov na področju predelave in obdelave lesa.  

Vrednost projekta Nove stopnice za zahtevnejše kupce je bila 214.245,52 evra, od tega je podjetje 30 % sredstev, to je 64.520,27 evra, prejelo iz evropskega sklada.  

Projekt je trajal od 1. novembra 2017 do 31. julija 2018, rezultat lastnega razvoja pa je bila uvedba novega proizvoda, ki ga pred tem na trgu še ni bilo.

Pri izdelavi stopnic so izhajali iz svojega znanja, inovativnega pristopa, razpoložljive tehnologije in proizvodne kapacitete. Kombinacija inovativnega pristopa k tehnološko-proizvodnemu procesu in nakup strojne opreme sta omogočila hitrejšo obdelavo in optimalno porabo lesnega materiala, učinkovitejšo uporabo kadrov in hitrejšo manipulacijo z lesom. Razvoj proizvodnega procesa z vpeljavo naprednih tehnik in novih strojev je odprl nove možnosti arhitektom, notranjim oblikovalcem in drugim, ki so lahko poleg osnovne funkcije stopnic v ospredje postavili estetsko funkcijo – dizajnerski izdelek iz lesa, ki izstopa v prostoru.

Izdelek, ki je v celoti zasnovan iz masivnega lesa listavcev (hrast, javor, oreh, jesen, akacija), zapolnjuje tržno nišo, željo zahtevnejšega segmenta kupcev po proizvodu notranjih stopnic najvišje kakovosti, dizajnerskega izdelka, ki predstavlja prestiž.