Skoči do osrednje vsebine

Les je strateška surovina in je, poleg vode, naš edini naravno obnovljiv vir. V Sloveniji ga imamo veliko, zato nudi količinsko zadostno in kakovostno surovinsko zaledje za domačo lesnopredelovalno industrijo.

Dostopnost, funkcionalnost in privlačnost lesa so ljudje cenili že od nekdaj, o čemer pričajo mnogi pomembni arhitekturni objekti iz lesa, ki so nam jih zapustili naši predniki, med drugim stoletja stari kozolci ter tisočletja staro leseno kolo. Iz lesa so izdelovali tudi pohištvo in se tako obdali z materialom, ki vzbuja občutek topline. Ta zapuščina je ključno vplivala na razvoj slovenskega obrtništva in bogate kulturne dediščine. Z današnjo tehnologijo in znanjem je paleta lesenih izdelkov in polizdelkov še mnogo širša. Les ima namreč širok spekter uporabe za dekorativne namene in notranje pohištvo, vedno bolj pa se uveljavlja tudi kot gradnik stavbnega pohištva in lesene gradnje.

Les kot naraven in obnovljiv vir

Les je naravna in obnovljiva surovina ter ima kot gradben material zelo pomembno vlogo. Z uporabo lesa se namreč zmanjšuje izpust CO2 v ozračje, saj se ta skladišči v lesu (drevo med rastjo veže CO2 v les). 

Pomembna je tudi možnost ponovne uporabe in reciklaže izdelkov iz lesa, saj se lesni odpad oz. ostanek lahko uporabi kot glavni gradnik novega proizvoda. Lesni izdelki so lahko oblikovani po načelih krožnega gospodarstva, kjer preko predelave, ponovne uporabe in recikliranja, odpadki ene industrije postanejo vhodni material za drugo. Na ta način se zmanjša poraba surovin in količina odpadkov, kar pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa (emisij toplogrednih plinov).    

Les je tako material, ki nam omogoča ohranjati standard z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Izdelki iz 100 % masivnega lesa so 100 % zeleni izdelki, ki so sestavljeni iz treh osnovnih sestavin: sonca, vode in ogljika, so v celoti razgradljivi in ponovno uporabljivi.

Lesni ostanki, ki nastanejo med proizvodnjo se lahko uporabijo tudi kot obnovljiv vir energije za ogrevanje prostora ali sanitarne vode. Panoga je tako lahko energetsko samooskrbna.

Pravilna vgradnja in vzdrževanje lesa prispevata k daljši dobi uporabnosti lesenega izdelka kot je življenjska doba lesa na prostem. Les , ki ga uporabimo za izdelke, še več deset let skladišči CO2, ki bi bil v primeru energetske rabe ali propada v gozdu, izpuščen v ozračje. Za zaščito lesa se poslužujemo uporabe zaščitnih sistemov in različnih mehanskih in kemičnih postopkov.

Neizkoriščena priložnost

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Zaloga lesa v slovenskih gozdovih, ki so med največjimi v EU, znaša okoli 350 mio m3, kar je približno 300 m3 na hektar površine gozda. Pri tem znaša prirastek lesne mase na letni ravni okoli 8.7 mio m3.  

Zaradi visokega deleža gozdnatosti les predstavlja strateško surovino. Te naravne danosti pa doslej nismo uspeli dovolj izkoristiti, saj veliko lesa ostaja v gozdu ali pa se izvaža brez dodane vrednosti. Razlogov za to je več. Med pomembnejšimi je povečana uporaba nelesnih materialov ter nepovezanost podjetij in deležnikov v lesarski verigi, kjer je povezovanje vitalnega pomena za hitrejši razvoj panoge.

Lesnopredelovalna panoga

Lesnopredelovalna industrija po številu podjetij predstavlja okoli 12 % predelovalne industrije (podjetij, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v C16 – obdelava in predelava lesa in C31 - proizvodnja pohištva, je okoli 990). Letni prihodki v povprečju znašajo okoli 1,4  milijarde evrov, panoga pa zaposluje v povprečju nekaj več kot 12.700 ljudi. Ciljni izvozni trgi panoge so predvsem Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška in Švica.

Les in trajnostni razvoj

Les pomembno prispeva k sonaravnemu razvoju in blaži posledice podnebnih sprememb. Drevo med rastjo enega kubičnega metra lesa absorbira več ogljikovega dioksida kot ga proizvodnja lesa na en kubični meter proizvede. Predelava lesa je v primerjavi s predelavo ostalih materialov tudi iz energetskega vidika bolj smotrna, saj se za predelavo lesa porabi mnogo manj energije kot za predelavo ostalih materialov.

Les vidimo predvsem kot surovino za izdelavo izdelkov v pohištvene in gradbene namene, med sečnjo in predelavo pa nastajajo tudi ostanki, ki predstavljajo industrijsko neuporaben les (veje, neuporabni oblanci, prah). Teh ostankov sicer ni mogoče uporabiti za izdelke, so pa uporabni kot energetski vir. 

Lesarska panoga ne proizvaja nevarnih odpadkov, ki vplivajo na kakovost okolja. V lesarskih podjetjih odpadki, tako imenovani ostanki, predstavljajo surovino za izdelavo kompozitov kot so lepljen les in plošče, lahko pa jih porabimo tudi za energetsko samooskrbo. Ker nam ni vseeno za okolje, se zavzemamo za večji delež uporabe lesa tako v gradnji kot opremi objektov.

Vloga države

V Sloveniji si prizadevamo vzpostaviti čim ugodnejše pogoje za delovanje in razvoj lesnopredelovalnih podjetij, kar uresničujemo s podporo in sodelovanjem s podjetji in drugimi deležniki na področju lesarstva. Med drugim sodelujemo z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Biotehniško fakulteto, EKO skladom in lesarskimi združenji. Razvoj lesarstva podpiramo na različne načine. S sofinanciranjem skupinskih in individualnih nastopov na sejmih v tujini in podporo poslovnim in gospodarskim delegacijam skrbimo za internacionalizacijo slovenske lesarske panoge, usposabljanje deležnikov nudimo prek vzpostavljenih kompetenčnih centrov ter izvajamo javne razpise za povratna in nepovratna kohezijska sredstva. Mnogo pozornosti namenjamo tudi promociji lesa in lesarstva. Temu so namenjeni razstava ČAR lesa, projekt Kreativni tiri, vsakoletna stojnica na MOS, SRIP – Pametne stavbe in dom z lesno verigo, arhitekturni forum in forum Bivanje z lesom.

Les je lep

Zavedamo se, da sta povezovanje deležnikov in okrepitev lesne verige v integrirano celoto nujna za revitalizacijo domače lesnopredelovalne panoge. Z Akcijskim načrtom »Les je lep« smo lesnopredelovalno industrijo uvrstili med strateške panoge in s tem priznali lesu ustrezno veljavo. Leta 2015 smo ustanovili Direktorat za lesarstvo, ki si pod sloganom Uporabimo slovenski les, prizadeva za pospešen razvoj lesne industrije in lesene gradnje, temelječe na modelu krožnega, nizkoogljičnega gospodarstva na osnovi energetske samooskrbe.      

  • Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020

    Z Akcijskim načrtom »Les je lep« je država lesnopredelovalno industrijo uvrstila med strateške panoge in s tem priznala lesu ustrezno veljavo.
    Strategije in programi | Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Iskalnik