Športna infrastruktura

Športni objekti in površine za šport v naravi so skladno z Zakonom o športu:

• športni centri,
• športni objekti,
• vadbeni prostori,
• vadbene površine ter
• površine za šport v naravi.

Javni športni objekti in površine za šport v naravi so v lasti Republike Slovenije ali v lasti lokalnih skupnosti. Ti se vpišejo v razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. 

Cilji na področju športne infrastrukture

Cilj športne politike na področju športne infrastrukture, kot ga opredeljuje Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026 do 2035, temelji na zagotavljanju sodobne, energetsko varčne, podnebno odporne in učinkovito izrabljene športne infrastrukture, ki bo dostopna vsem in bo omogočala doseganje strateških programskih ciljev. 

S stalnim razvojem in vlaganji v javno športno infrastrukturo se omogoča izvajanje vseh ključnih ciljev ter programov športnega udejstvovanja celotne populacije – od vrhunskega in tekmovalnega športa do športa za zdravje, rekreacijo, športa otrok in mladine ter športnih dejavnosti starejših.

Kakovostna, varna in dostopna infrastruktura je temelj sistematičnega razvoja vseh pojavnih oblik športa ter spodbuja aktivno in zdravo življenje prebivalcev. Športna infrastruktura ima pomembno vlogo tudi v širšem družbenem kontekstu. V številnih manjših lokalnih skupnostih športne dvorane in objekti predstavljajo osrednji prostor dogajanja – poleg športnih aktivnosti se v njih odvijajo tudi kulturni, izobraževalni in družbeni dogodki. Na ta način športna infrastruktura presega svojo osnovno funkcijo in postaja središče družbenega življenja, ki povezuje ljudi in krepi kakovost bivanja v skupnosti.

Sofinanciranje športne infrastrukture

Postopek sofinanciranja investicij v javno športno infrastrukturo praviloma izvajamo na podlagi javnega razpisa. V okviru razpisanih sredstev sofinanciramo tiste investicije v gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi, ki glede na merila, ki jih določa Zakon o športu, dosežejo največ točk oziroma jih najvišje ovrednotimo. Ta merila so: dostopnost vsem prebivalcem, obstoj športnih objektov in površin za šport v naravi, vrednost investicije in zagotavljanje vadbenih površin za več športnih panog. 

Slovenija danes piše zgodbo največjih vlaganj v javno športno infrastrukturo v svoji zgodovini. V zadnjih treh letih, to je od leta 2023 do 2025, smo sofinancirali 308 projektov v skupni višini 68 milijonov evrov, celotna vrednost investicij pa znaša več kot 243 milijonov evrov. To pomeni, da po vsej Sloveniji rastejo novi športni parki, prenovljene dvorane in igrišča, posodobljeni objekti, kjer se vsakodnevno srečujejo otroci, rekreativci, športniki in celotne skupnosti. Vsaka nova dvorana pomeni več priložnosti za šport v manjših krajih, vsak prenovljen park pomeni varno okolje za igro in gibanje otrok, vsako igrišče pomeni prostor, kjer se krepita prijateljstvo in skupnost. To niso le betonske in jeklene konstrukcije, pač pa naložbe v kakovost življenja ljudi.

Investicije v športno infrastrukturo po letih

V letu 2025 je ministrstvo objavilo javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo z namenom  sofinanciranja obnove, novogradnje, posodobitve ali rekonstrukcije javne športne infrastrukture ter ureditve dostopnosti do javne športne infrastrukture za funkcionalno ovirane. Izbranih je bilo 84 projektov. Skupna višina sofinanciranja znaša 10.470.381,67 evrov.

Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2025 in rezultati javnega razpisa.

V letu 2024 je ministrstvo objavilo javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo. Razpis je bil dvoletni in je vseboval dva sklopa, v okviru katerih sta bili sofinancirani tudi ureditev dostopnosti do javnih športnih objektov in zunanjih športnih površin za funkcionalno ovirane ter protipoplavna in protiplazna zaščita javnih športnih objektov in zunanjih športnih površin. V okviru sklopa 1 je bilo skupaj izbranih 64 projektov, v okviru sklopa 2 pa 77 projektov. Skupna višina sofinanciranja za vseh 141 izbranih projektov znaša 50.295.768,03 evrov, v letih 2024 in 2025 skupaj (v letu 2024 32.263.992,23 evrov in v letu 2025 18.031.775,80 evrov).

Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2024 in rezultati javnega razpisa.

V letu 2023 je ministrstvo objavilo javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v obnovo večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic in posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin. Razpis je vseboval dva sklopa. Sklop 1 je zajemal sofinanciranje investicij v obnovo javnih večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic. Izbranih je bilo 30 projektov. Sklop 2 je zajemal sofinanciranje investicij v posodobitev ali vzpostavitev novih zunanjih športnih površin. Izbranih je bilo 53 projektov. Skupna višina sofinanciranja za vseh 83 izbranih projektov je znašala 7.357.634,70 evrov.

Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2023 in rezultati javnega razpisa.

V letu 2022 je ministrstvo objavilo javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje investicij v izgradnjo novih plezalnih centrov in plezalnih sten. Razpis je bil namenjen sofinanciranju investicij v izgradnjo novih plezalnih centrov in plezalnih sten, z namenom vzpostaviti mrežo plezalnih centrov in plezalnih sten na različnih ravneh za kakovostni razvoj tekmovalnega in rekreativnega športa ter povečati kakovost in število javno dostopnih športnih površin v urbanem in naravnem okolju. Zbiranje predlogov za sofinanciranje po tem javnem razpisu je potekalo v dveh različnih sklopih. V okviru sklopa 1 – Investicije v izgradnjo plezalnih centrov, sta bila izbrana dva projekta: Športni kompleks Koroški plezalni center občine Prevalje in Plezalni center Slovenska Bistrica občine Slovenska Bistrica, v skupni vrednosti 4.784.000 evrov. V okviru sklopa 2 je bilo izbranih deset projektov v skupni višini 200.000 evrov.

Javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2022 in rezultati javnega razpisa.

V letu 2021 je ministrstvo objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih bazenov ter posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin. Namen javnega razpisa je bilo sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih bazenov (dvoranska kopališča ali kopališča na prostem) ter trajnostne ureditve, vzdrževanja in posodobitve zunanjih športnih površin z namenom doseči boljšo in učinkovitejšo rabo športnih površin ter športno tehnološko posodobitev obstoječih javnih športnih objektov. Zbiranje predlogov za sofinanciranje po tem javnem razpisu je potekalo v dveh različnih sklopih. V okviru sklopa 1 – Investicije v rekonstrukcije športnih bazenov, sta bila izbrana dva projekta: Rekonstrukcija bazena v Športnem centru Ribnica in Rekonstrukcija kopališča Radovljica – 1. faza, v skupni vrednosti 3.000.000 evrov. V okviru sklopa 2 je bilo izbranih 48 projektov v skupni višini 1.100.000 evrov.

Rezultati javnega razpisa za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2021.

Mreža javnih športnih objektov in površin za šport v naravi

Javni športni objekti in površine za šport v naravi so športni objekti in površine za šport v naravi, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lastni lokalnih skupnosti. Ti se vpišejo v razvid javnih športnih objektov in površin za šport v naravi skladno s Pravilnikom o vodenju razvidov na področju športa. 

Mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki obsega obstoječe javne športne objekte in površine za šport v naravi, ter merila za načrtovanje novih in za posodobitev obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi skladno z 69. členom Zakona o športu, določi ministrstvo, medtem ko mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na lokalni ravni določi lokalna skupnost.

Merila za načrtovanje gradnje nove in za posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture od 1. marca 2025 določa Pravilnik o določitvi mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi. Ureja tudi presojo investicij v javno športno infrastrukturo dveh ali več občin, s katerimi se zadovoljujejo potrebe na področju športa zaradi skladnega regionalnega razvoja.

Po naslednjih merilih:

• dostopnost vsem prebivalcem,
• obstoj ustrezne športne infrastrukture,
• zagotavljanje športne infrastrukture za več športnih panog,
• razširjenost in uspešnost športnih panog,
• finančna trajnost načrtovane investicij.

Ministrstvo presoja, ali načrtovana investicija občine presega lokalni pomen na področju športa.

Presoja, ali načrtovana gradnja nove oziroma posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture presega pomen, ki ga ima za lokalno skupnost, izhaja iz potreb izvajalcev letnega programa športa na državni ravni (nacionalne panožne športne zveze in Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paraolimpijski komite), ki jim bo namenjena nova oziroma posodobljena javna športna infrastruktura.

Pri načrtovanju nove oziroma posodobitve obstoječe športne infrastrukture in pri presoji, ali je načrtovana gradnja nove oziroma posodobitev obstoječe javne športne infrastrukture potrebna zaradi skladnega razvoja države oziroma skladnega regionalnega razvoja, se sledi ciljem skladnega razvoja države in regionalnega razvoja razvojnih regij. Investicija v javno športno infrastrukturo je potrebna zaradi skladnega regionalnega razvoja, če zadovoljuje regionalne potrebe športa in izpolnjuje naslednja merila:

• potreba po izgradnji ali posodobitvi športne infrastrukture izhaja iz mrež, ki jih občine sprejmejo na podlagi drugega odstavka 69. člena Zakona o športu,
• se s projektom sledi regionalnim ciljem,
• investicijo kot investitor skupno načrtujeta vsaj dve občini iz iste razvojne regije oziroma iz dveh sosednjih razvojnih regij (medregijski projekt) in
• je k investiciji, z vidika doseganja ciljev regionalnega razvoja razvojne regije, iz katere je predlagatelj projekta, podal pozitivno mnenje razvojni svet regije.