GOV.SI

Namen sheme je zagotoviti osnovno dohodkovno podporo kmetom, ki se določi glede na število plačilnih pravic (število upravičenih hektarjev kmetijskih površin). Prav tako se s to podporo upošteva zagotavljanje javnih dobrin s strani kmetov.

Delovanje sheme

Plačilne pravice so se dodelile v prvem letu izvajanja sheme (leta 2015) iz tako imenovane prve dodelitve in nacionalne rezerve, od vključno leta 2016 dalje pa ostane na voljo le nacionalna rezerva.

Kako deluje shema?

  • vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic mora nosilec kmetijskega gospodarstva oddati vsako leto, v njej pa mora za izplačilo vrednosti posamezne plačilne pravice prijaviti 1 ha upravičenih (ugotovljenih) kmetijskih površin;
  • nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti pristojnost odločanja, uživati ugodnosti in nositi finančna tveganja v zvezi s kmetijsko dejavnostjo na kmetijskem zemljišču, za katerega uveljavlja izplačilo oziroma dodelitev in izplačilo plačilnih pravic iz nacionalne rezerve;
  • plačilne pravice niso vezane na zemljišče, temveč so dodeljene nosilcem kmetijskega gospodarstva in postanejo njegova last;
  • plačilne pravice se lahko prenašajo z ali brez kmetijskih zemljišč, torej zakup plačilnih pravic ni pogojen tudi z obveznim zakupom kmetijskih površin;
  • vsak nosilec kmetijskega gospodarstva ima lastno vrednost plačilnih pravic, ki so mu bile dodeljene na podlagi vloge za leto 2015 (izjema so plačilne pravice iz nacionalne rezerve).

Višina podpore

Višina podpore iz t.i. prve dodelitve, ki jo nosilec kmetijskega gospodarstva prejme za shemo osnovnega plačila v posameznem letu, je odvisna od števila in vrednosti plačilnih pravic (števila upravičenih hektarjev kmetijskih površin), ki jih aktivira (uveljavlja) v posameznem letu.

Število plačilnih pravic iz prve dodelitve, ki so se dodelile leta 2015, je enako številu hektarjev vseh (ugotovljenih) upravičenih površin, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v zbirni vlogi za leto 2015 in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev 1. junija 2015.

Upravičena površina

Upravičena površina za dodelitev, aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic je:

  • kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijsko dejavnost oz. predvsem za kmetijsko dejavnost, če se izvaja tudi nekmetijska dejavnost. Kar pomeni, da se v obdobju vegetacije za nekmetijsko dejavnost uporablja največ 30 dni (taborni prostor, začasno parkirišče zaradi sejma ipd.);
  • kmetijska površina mora biti na voljo nosilcu kmetijskega gospodarstva 31. maja tekočega leta, prijavljena v zbirni vlogi in vpisana v register kmetijskih gospodarstev 31. maja tekočega leta;
  • nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti pristojnost odločanja, uživati ugodnosti in nositi finančna tveganja v zvezi s kmetijsko dejavnostjo na kmetijskem zemljišču, za katera uveljavlja izplačilo ali pa dodelitev in izplačilo plačilnih pravic iz nacionalne rezerve;
  • ugotovljena upravičena površina mora znašati najmanj 1 ha, najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele pa vsaj 0,1 ha.

Nacionalna rezerva

Upravičenci do nacionalna rezerve

Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, če vloži vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve do datuma, ki je v posameznem letu predpisan za oddajo zbirne vloge.

Plačilne pravice iz nacionalne rezerve so v letu 2019 na voljo le nosilcem, ki nikoli niso prejeli plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, in ki:

  • so "mladi kmeti", kot je opredeljeno za plačilo za mlade kmete; ali
  • začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost: ali
  • so jim bile ugodene pritožbe iz preteklih let, ki vplivajo na število ali vrednost plačilnih pravic.

Če so na voljo sredstva, se nacionalna rezerva uporabi tudi za naslednje namene po vrstnem redu:

  • za dodelitev plačilnih pravic upravičencem (ali njihovim dedičem), ki v letu 2015 zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin niso vložili vloge za dodelitev plačilnih pravic do najkasneje 9. junija 2015;
  • za kritje letnih potreb za shemo plačila za mlade kmete;
  • za linearno povečevanje vrednosti plačilnih pravic, če je obseg nacionalne rezerve večji od 0,5 % letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila.

 Višina podpore

Glede upravičenih površin za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve veljajo ista pravila kot za aktiviranje plačilnih pravic.

Glede števila plačilnih pravic za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve veljajo ista pravila kot pri "prvi" dodelitvi v letu 2015, razen če je nosilec kmetijskega gospodarstva mladi kmet ali pa začenja s kmetijsko dejavnostjo in že ima plačilne pravice (kot lastnik in/ali kot zakupnik). V tem primeru je število plačilnih pravic enako številu hektarjev upravičenih površin njegovega kmetijskega gospodarstva, ki so prijavljeni v zbirni vlogi za tekoče leto in vpisani v register kmetijskih gospodarstev 31. maja tekoče leto ter za katere nima plačilnih pravic na 31. maj tekočega leta.

Vrednost plačilne pravice, dodeljene iz nacionalne rezerve (razen primeri pritožb v zvezi s preteklimi leti in višjih sil oziroma izjemnih okoliščin v 2015), je odvisna od leta, v katerem je bila oddana vloga za nacionalno rezervo; običajno znaša okoli 160 evrov.

Polnjenje nacionalne rezerve

Nacionalna rezerva se polni z zneski iz:

  • plačilnih pravic, ki ne dajejo pravice do plačila v dveh zaporednih letih, ker imetnik plačilne pravice ni izpolnjeval pogoja aktivnega kmeta ali vstopnega velikostnega praga (1 ha ali 100 evrov) ali ker je bilo ugotovljeno umetno ustvarjanje pogojev zaradi 5 % znižanja izplačil osnovnega plačila; 
  • števila plačilnih pravic, enakega skupnemu številu plačilnih pravic, ki jih imetnik v dveh zaporednih letih ni aktiviral, razen če so to preprečile višje sile ali izjemne okoliščine. V nacionalno rezervo se vrnejo plačilne pravice z najnižjo vrednostjo;
  • plačilnih pravic, ki jih imetniki plačilnih pravic prostovoljno vrnejo;
  • neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic;
  • linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic, kadar nacionalna rezerva ne zadostuje za upoštevanje primerov ugodenih pritožb;
  • linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic za pokrivanje mladih kmetov in nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost, če se presodi, da je to potrebno.

Prenos plačilnih pravic

  • Prenos plačilnih pravic se prijavi za tekoče leto od 1. junija prejšnjega leta do 28. februarja tekočega leta.
  • Plačilne pravice, prenesene po 28. februarju tekočega leta, se bodo lahko uveljavljale šele v naslednjem koledarskem letu.
  • Če želi kupec ali zakupnik plačilnih pravic te pravice uveljavljati na svoji zbirni vlogi za tekoče leto, mora poskrbeti, da bo vloga za prenos plačilnih pravic v fizični obliki, ki jo podpišeta prenosnik in prevzemnik, prispela na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja najpozneje do 28. 2. v tekočem letu.
  • Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prenaša plačilne pravice fizično ali elektronsko, izpolni vlogo za prenos plačilnih pravic. Elektronski vnos je možen prek portala e-kmetija, do katerega lahko kot pooblaščenec vlagatelja dostopa le oseba, zaposlena v javni službi za kmetijsko svetovanje.
  • Na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja je treba poslati vlogo v fizični obliki, ki jo podpišeta prenosnik in prevzemnik. Po prejetju vloge agencija preveri, ali prevzemnik plačilnih pravic izpolnjuje pogoje aktivnega kmeta, razen če gre za primer dedovanja.
  • Prenosi plačilnih pravic so možni le znotraj Slovenije (z ali brez prenosa kmetijskih površin), plačilne pravice se lahko prenesejo le na "aktivne kmete", ki imajo naslov oziroma sedež v Sloveniji. Izjema so prenosi zaradi dedovanja ali pričakovanega darovanja.
  • Gibanje vrednosti plačilnih pravic se zaradi prenosa plačilnih pravic ne bo spremenilo.