Globalno poenoten sistem razvrščanja, označevanja in pakiranja nevarnih kemikalij

V članicah Evropske unije in s tem tudi v Sloveniji uporabljamo globalno poenoten sistem razvrščanja, označevanja in pakiranja nevarnih kemikalij, tako imenovanega sistema GHS (Globally Harmonised System), ki ga v večjem delu uporablja preko kot 70 držav po svetu. Države članice Evropske unije so dokument GHS, ki sicer od leta 2001 nastaja in se dopolnjuje pod okriljem Organizacije Združenih narodov v Ženevi, sprejele kot Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv (67/548/EGS in 1990/45/ES) ter spremembi Uredbe (1907/2006).(Uredba CLP)

Upoštevanje skupnega in enotnega sklopa pravil po vsem svetu krepi zaupanje javnosti v varno uporabo kemikalij ter spodbuja mednarodno trgovino.

Kaj zagotavlja uredba?

Navedena Uredba CLP (angleško Classification, Labelling and Packaging of hazardous chemicals – CLP) je bila oblikovana zato, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja in okolja. Zavestnejša, racionalnejša in odgovornejša uporaba nevarnih kemikalij je s tem omogočena preko posredovanja relevantnih informacij uporabniku preko etikete in varnostnega lista. Vse nevarne kemikalije, do katerih lahko dostopajo splošni ali profesionalni uporabniki, morajo biti razvrščene in označene z etiketami, ki vsebujejo standardizirane elemente:

• piktograme, ki omogočajo, da vsi uporabniki že po hitrem, prvem pogledu na etiketo prejmejo informacije, da razpolagajo z določeno vrsto nevarne kemikalije,
• opozorilne besede, kot so denimo Pozor ali Nevarno,
• stavke o nevarnosti, s katerimi se opisujejo nevarne lastnosti kemikalije, kot so denimo fizikalne nevarnosti ali nevarnosti za zdravje in okolje,
• previdnostne stavke, s katerimi se opisujejo navodila za varno ravnanje s kemikalijami, denimo shranjevanje ali odstranjevanje.

Na etiketi posamezne kemikalije pa mora biti, poleg zgoraj navedenih elementov, obvezno navedeno tudi:

• ime kemikalije in identifikator izdelka, 
• ime, naslov in telefonska številka dobaviteljev.

Uredba CLP pa nalaga tudi dodatno označevanje embalaže skoraj vseh nevarnih kemikalij, kar slepim in slabovidnim omogoča, da s tipom lahko prepoznajo z oznako, da razpolagajo z nevarno kemikalijo, na katerih to nevarnost izpostavlja nameščeni izbočenega enakostraničnega trikotnika. Uredba CLP določa tudi standarde za pakiranje, ki zagotavljajo varen transport in dobavo nevarnih kemikalij. Embalaža večjega dela nevarnih kemikalij, ki je namenjena splošnim uporabnikom pa vsebuje zapirala varna za otroke.

Uredba CLP torej omogoča ugotovitev nevarnih lastnosti kemikalij, kar je podlaga za pripravo ukrepov za  obvladovanju tveganja, torej prepovedi ali omejitve, ki jih določa druga kemijska zakonodaja kot denimo uredba REACH.

Kakšna pravila uredba CLP postavlja podjetjem?

Uredba CLP je nadomestila prej veljavno direktivo o nevarnih snoveh in direktivo o nevarnih pripravkih. Od 1. junija 2015 pa predstavlja edini veljavni pravni akt v Evropski uniji za razvrščanje in označevanje snovi in zmesi. Uredba je neposredno  zavezujoča v vseh državah članicah in velja za vse sektorje. Naloga proizvajalcev, uvoznikov ter nadaljnjih uporabnikov snovi ali zmesi je, da ugotovijo ali so snovi in zmesi, ki jih nameravajo predati v promet, nevarne ter jih razvrsti v razred in kategorijo, kamor lahko sodijo identificirane nevarnosti. Če je snov ali zmes nevarna, jo je obvezno potrebno opremiti z etiketo, ki na to ustrezno opozarja in jo tudi temu primerno zapakirati.

Uredba CLP tudi nalaga neprestane priprave enotne razvrstitve in označitve snovi, ki so uradne in so jih zavezanci, torej podjetja, dolžni upoštevati.  Seznam, ki se ves čas posodablja, pa je objavljen tudi na spletnih straneh Evropske agencije za kemikalije (angleško European Chemicals Agency – ECHA) in ga morajo podjetja obvezno redno preverjati.

Pomoč uporabnikom

Nacionalna služba za pomoč uporabnikom za izvajanje Uredbe (EU) št. 1272/2008 v Republiki Sloveniji je Urad za kemikalije.

Svoja vprašanja lahko posredujete po:

1. telefonu: 01 400 60 51 (sprejemna pisarna)
2. elektronski pošti: reach.mz@gov.si
3. običajni pošti: Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
4. osebno (po predhodnem dogovoru)

Prosimo vas, da nas pokličete v času uradnih ur.