Skoči do osrednje vsebine

Rak

Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad, saj je življenjski slog v veliki meri v rokah posameznika, nanj pa vplivajo tudi družba, v kateri posameznik živi in javnozdravstveni ukrepi, ki so mu na voljo.

Najpogostejši raki

K povečanju števila bolnikov z rakom najbolj prispeva staranje prebivalstva. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, je pojavljanje rakave bolezni pogostejše, in pričakovati je, da bo breme te bolezni pri nas vse večje.

Informacije o bremenu raka v Sloveniji zbira Register raka RS.

Pet najpogostejših vrst raka pri nas, ki obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni:

  • kožni rak (brez melanoma),
  • rak prostate,
  • raki debelega črevesa in danke,
  • rak dojke
  • rak pljuč 

 

Državni program obvladovanja raka - DPOR

 je program dejavnosti, nalog in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito delovanje na področju obvladovanje raka v Sloveniji. Že vzpostavljenim aktivnostim dodaja novosti, ki jih je še potrebno zagotoviti, da bi lahko v prihodnosti obvladovali to bolezen.

Ključni razlog za nastanka državnega programa DPOR 2017 - 2021, ki s strateškimi in specifičnimi cilji nadgrajuje prvotni DPOR 2010−2015,  je dejstvo, da rak tako v Sloveniji kot v vsem svetu postaja najpomembnejši javnozdravstveni problem. Bolezen približno enako prizadene oba spola, s staranjem prebivalstva pa je pričakovati vedno večje število bolnikov. Rak zato postaja pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Epidemiološka predvidevanja, da bo rak kot vzrok umrljivosti v kratkem postal prvi problem človeštva, ki bo prehitel bolezni srca in ožilja, so se v nekaterih državah že uresničila.

Področja, ki jih pokriva državni program:

Presejalni programi raka

Slovenija je redka evropska država, ki v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja nudi vse tri presejalne programe raka. Vključitev v program oz. pregled je za zavarovano osebo brezplačen in se izvaja na poziv izvajalca, navadno s pisnim povabilom. 

S presejalnimi programi želimo zmanjšati umrljivost, znižati število na novo zbolelih ljudi in odkrivati raka v zgodnejših stadijih, kar posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so v program osebno povabljeni vsi ljudje določene starostne skupine, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Udeležba v programih je brezplačna. Presejalni programi so z vidika javnega zdravja učinkoviti, če je udeležba vanje vsaj 70-odstotna. Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. Pričakovane rezultate začnejo kazati šele več let po uvedbi.

Presejanje za raka materničnega vratu (Program ZORA) več na spletni strani

Organizirano presejanje za raka materničnega vratu (Državni program ZORA) je stekel leta 2003. Program izvajajo timi reproduktivnega zdravja – ambulantni ginekologi, koordinacijo, centrali informacijski sistem in spremljanje programa vodi Onkološki inštitut Ljubljana.

Presejanje za raka dojk (Program DORA) več na spletni strani

Program DORA slovenskim ženskam v starosti med 50. in 69. letom zagotavlja enakopraven dostop do zgodnjega odkrivanja in hitre obravnave raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. Program je centralizirano voden in organiziran populacijski program. Po celi Sloveniji deluje enotno in po visokih evropskih smernicah kakovosti. Cilj  programa je za 25 do 30 % zmanjšati umrljivost za rakom dojk.  

Presejanje za raka debelega črevesa in danke (Program Svit) več na spletni strani

Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki Svit je namenjen ženskam in moškim v starosti od 50 do 74 let. V program bodo posamezniki iz ciljne populacije vključeni vsaki dve leti. Za postopek presejanja se uporablja imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu, ki omogoči odkriti tiste posameznike, pri katerih obstaja verjetnost, da so zboleli za RDČD. Posamezniki s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu bodo napoteni na kolonoskopijo.

 

Iskalnik