Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Preverjanje varnosti v jedrskih objektih predstavlja ključen element zagotavljanja visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Gre za sistematičen, celovit in neprekinjen proces ocenjevanja stanja objekta, njegovih sistemov, postopkov ter organizacije dela. Vključuje tako redne notranje preglede, kot so občasni varnostni pregledi, kot tudi neodvisne zunanje presoje in mednarodne misije.

Namen teh dejavnosti je pravočasno prepoznati morebitne pomanjkljivosti, zagotoviti skladnost z nacionalnimi in mednarodnimi standardi ter spodbujati stalno izboljševanje varnosti in zanesljivosti obratovanja jedrskih objektov.

Občasni varnostni pregled

Jedrski objekti so dolžni zagotavljati redno, celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne ali jedrske varnosti objekta, kar se izvaja z občasnimi varnostnimi pregledi.

Potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu je pogoj za podaljšanje obratovalnega dovoljenja jedrskega objekta za naslednjih 10 let. Upravljavec  jedrskega objekta mora sestaviti poročilo o občasnem varnostnem pregledu in ga predati v odobritev upravnemu organu. Potrjeno poročilo je pogoj za nadaljnje obratovanje objekta.

Na povezavi je dostopna praktična smernica Vsebina in obseg občasnega varnostnega pregleda sevalnega ali jedrskega objekta. Smernica vsebuje priporočila za učinkovitejše izpolnjevanje zakonskih zahtev ter služi kot pomoč upravljavcem pri izvajanju občasnih varnostnih pregledov.

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost

Misija angleško Operational Safety Review Team - OSART

Mednarodna agencija za atomsko energijo (angleško International Atomic Energy Agency - IAEA) opravlja za države članice različne misije, katerih namen je, da na izbranem področju uporabe jedrske tehnologije primerja uveljavljene prakse države z MAAE standardi. Tako misija (angleško Operational Safety Review Team - OSART) primerja stanje obratovalne varnosti jedrske elektrarne z ustreznimi standardi MAAE. Ključni cilji programa OSART so sledeči:

  • zagotoviti objektivno in neodvisno oceno obratovanja jedrske elektrarne z uporabo varnostnih standardov IAEA (angleško International Atomic Energy Agency - IAEA);
  • zagotoviti priporočila in predloge na področjih, kjer je treba izboljšati usklajenost z varnostnimi standardi IAEA;
  • določiti dobre prakse in jih deliti z mednarodno jedrsko industrijo;
  • okrepiti izkušnje in znanje ter vodstvene sposobnosti strokovnjakov in opazovalcev iz držav članic ter osebja IAEA, ki sodelujejo v misijah OSART;
  • omogočiti osebju IAEA, da prepozna področja, na katerih je treba varnostne standarde IAEA dopolniti oziroma nadgraditi.

Med misijo OSART skupina mednarodnih strokovnjakov izvaja poglobljene preglede obratovalne varnosti v jedrski elektrarni. Pregledujejo tiste dejavnike, ki vplivajo na upravljanje jedrske elektrarne in ocenjujejo uspešnost delovanja osebja. Čeprav so pregledi OSART misije osredotočeni predvsem na tehnična področja, pregledovalci ocenjujejo tudi varnostno kulturo in organizacijo jedrske elektrarne. Pregledi se izvajajo z anketiranjem osebja, pregledom dokumentacije in obiski na terenu, kjer se opazuje stanje objekta. O obsegu pregleda OSART se običajno dogovorita IAEA in gostiteljska organizacija, temelji pa na osnovnih štirinajstih področjih, to so:

  • vodenje in upravljanje za varnost jedrske elektrarne;
  • usposabljanje in kvalifikacije;
  • obratovanje;
  • vzdrževanje;
  • tehnična podpora;
  • obratovalne izkušnje;
  • zaščita pred sevanjem;
  • kemija;
  • pripravljenost in odziv na izredne dogodke;
  • upravljanje nesreč;
  • dolgoročno obratovanje;
  • zagon;
  • prehodno obdobje od obratovanja do razgradnje in
  • uporaba verjetnostne varnostne analize za izboljšanje obratovalne varnosti.

Misije OSART zagotavljajo državi gostiteljici oziroma ustreznim institucijam (vodstvu elektrarn, regulativnemu organu ali drugim vladnim organom) objektivno oceno obratovalne varnosti pregledane jedrske elektrarne v primerjavi z varnostnimi standardi IAEA. Slovenija je v zadnjih 20 letih v povabila že vrsto IAEA misij, med drugim tudi misije OSART.

Misija angleško Integrated Safety Assessment of Research Reactors - INSARR

Misija INSARR (angleško Integrated Safety Assessment of Research Reactors - INSARR) je objektiven, celovit in neodvisen pregled varnosti raziskovalnih reaktorjev glede na zahteve varnostnih standardov.

Pregledi v okviru INSARR lahko zagotovijo začetno oceno varnosti projekta reaktorja ob upoštevanju vidikov projektiranja in umeščanja v prostor; oceno varnosti raziskovalnega reaktorja glede na sedanje varnostne standarde; ter oceno programov nadzora staranja in dolgoročnega obratovanja objekta , zlasti pri odločanju o obratovanju raziskovalnega reaktorja po njegovi prvotno načrtovani življenjski dobi.

Varnostne preglede izvaja ekipa mednarodnih strokovnjakov iz različnih področij, ki imajo neposredne izkušnje na področjih pregledov. Rezultati pregleda izhajajo iz primerjave z varnostnimi standardi in drugih dokumentov MAAE ter skupnega strokovnega znanja mednarodne ekipe pregledovalcev.

Ekipe pregledovalcev podajo priporočila in predloge za izboljšave, pregledajo dobre prakse objekta ter si izmenjujejo tehnične izkušnje in prakse na delovni ravni, namenjene krepitvi programov, postopkov in praks, ki se izvajajo na objektu. Izvedba misije INSARR poteka z intervjuji osebja, s pregledovanjem dokumentacije in z izvajanjem obiskov na lokaciji.

Trajanje misije je en do dva tedna, kar vključuje pregled varnostne dokumentacije objekta, opazovanje stanja objekta in izvajanja obratovanja, tehnične razprave, pregled dobrih praks in izmenjavo znanj. Ob koncu misije ekipa INSARR pripravi poročila o pregledu.

INSARR misiji sta bili v Sloveniji v letu 1992 in 2014.  

Misija angleško Safety Aspects of Long Term Operation - SALTO

Mednarodna agencija za atomsko energijo (angleško International Atomic Energy Agency - IAEA) ponuja državam članicam različne storitve. Ena od teh je tudi pregled varnosti dolgoročnega obratovanja jedrskih elektrarn, ki se izvaja pod imenom – (angleško Safety Aspects of Long Term Operation  SALTO). MAAE na tak način zagotavlja državam neodvisni mednarodni pregled izvajanja aktivnosti, ki so povezane z zagotavljanjem jedrske varnosti v primeru dolgoročnega obratovanja jedrskih elektrarn. MAAE pri vseh misijah SALTO zbere in koordinira pregledovalce iz različnih držav, ki preverijo varnost dolgoročnega obratovanja jedrske elektrarne. Pregledovalci so vedno izkušeni strokovnjaki, ki prihajajo iz jedrskih elektrarn, drugih strokovnih ali znanstvenih organizacij, pa tudi iz upravnih organov. Pred začetkom misije strokovnjaki pregledajo referenčno gradivo, ki jim ga pripravi in pošlje elektrarna, da se seznanijo s temeljnimi značilnostmi in trenutnim stanjem elektrarne ter njeno pripravljenost na varno dolgoročno obratovanje tudi po izteku projektne življenjske dobe elektrarne. Tekom misije se izvede predvsem temeljit pregled samih programov nadzora staranja in tudi njihove implementacije na podlagi MAAE standardov in najboljše mednarodne prakse, tako da so zahteve večkrat strožje, kot nacionalne zahteve. Poročilo, ki ga izdelajo strokovnjaki misije SALTO, vsebuje priporočila in predloge glede na odstopanja od mednarodnih standardov, kar je podlaga za uvedbo izboljšav in krepitev jedrske varnosti  predvsem med dolgoročnim obratovanjem jedrske elektrarne.

Misija SALTO poteka v več fazah, kot so pripravljalna Pre-SALTO misija, SALTO misija in preveritvena SALTO Follow-up misija. V Nuklearni elektrarni Krško je bila misija Pre-SALTO izvedena leta 2021, to je še pred vstopom elektrarne v dolgoročno obratovanje. Misija SALTO pa maja 2025.

Misija angleško World Association of Nuclear Operators - WANO

Svetovno združenje jedrskih operaterjev (angleško World Association of Nuclear Operators - WANO) združuje vsa podjetja in države na svetu z obratujočim komercialnim jedrskim programov z namenom doseganja najvišjih možnih standardov jedrske varnosti. Misija WANO je povečanje varnosti in zanesljivosti jedrskih elektrarn po vsem svetu s sodelovanjem pri ocenjevanju, primerjanju in izboljšanju delovanja z medsebojno podporo, izmenjavo informacij in posnemanjem oziroma prevzemanjem najboljših praks. Organizacija obstaja zgolj zato, da bi svojim članom pomagala doseči najvišjo raven obratovalne varnosti in zanesljivosti, kar se dosega z nizom programov, kot so medsebojni pregledi in dostopom do tehnične podpore ter globalne zbirke obratovalnih izkušenj.

Stresni testi

Nuklearna elektrarna Krško je na podlagi stresnih testov, ki so jih vse jedrske elektrarne v Evropi morale opraviti po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem, najboljša jedrska elektrarna v Evropi. Nuklearna elektrarna Krško in Uprava za jedrsko varnost sta že takoj po nesreči v Fukušimi marca 2011 začeli z zbiranjem informacij in idej, kaj bi se dalo pri nas še izboljšati. Vgradnja dolgo načrtovanega tretjega dizel generatorja in dvig protipoplavnih nasipov ob Savi sta bili akciji, ki sta se začeli že več let prej in so ju zaključili v letu po nesreči v Fukušimi. Poleg tega je nuklearna elektrarna Krško že v nekaj tednih nabavila še dodatno mobilno opremo za blaženje posledic težkih nesreč in na zahtevo Uprave za jedrsko varnost pripravila načrt večletnih večjih investicij. Do leta 2020 so izvedli več večjih in dragih nadgradenj varnosti, ki bodo vse bistveno zmanjšale tveganje zaradi velikih naravnih nesreč.

Tematski strokovni pregledi

Namen tematskih strokovnih pregledov po direktivi EU o jedrski varnosti (angleško Topical Peer Review - TPR) je izvesti pregled določenega področja, ki je širše pomemben za jedrsko varnost, in sicer v vseh evropskih državah hkrati.

Prvi tematski strokovni pregled je bil posvečen področju staranja jedrskih objektov in pregledu Programa za obvladovanje staranja (angleško Ageing Management Program - AMP). 

Drugi tematski strokovni pregled je bil posvečen področju požarne varnosti.

Na osnovi primerjalnih pregledov tehničnih poročil, kakršnega je pripravila tudi Uprava za jedrsko varnost v sodelovanju z Nuklearno elektrarno Krško in izoblikovanih generičnih in specifičnih ugotovitev za posamezne države je sledila priprava akcijskih načrtov udeleženih držav.