Potresna varnost v Nuklearni elektrarni Krško
Potresna varnost v jedrskih objektih je sposobnost objekta, njegovih konstrukcij, sistemov in komponent, da med projektno predvidenim potresom in po njem ohranijo funkcije, potrebne za varno zaustavitev objekta, odvajanje toplote ter preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi. Potresna varnost temelji na oceni potresne nevarnosti lokacije, potresno odporni zasnovi, načelu obrambe v globino in zagotavljanju ustreznih varnostnih rezerv skladno z mednarodnimi standardi.
Zagotavljanje potresne varnosti Nuklearne elektrarne Krško
Že od začetnih faz načrtovanja Nuklearne elektrarne Krško so bile izvedene številne geološke, seizmološke in druge strokovne raziskave lokacije. Pri projektiranju elektrarne so bili uporabljeni strogi varnostni standardi, ki so zagotavljali ustrezno odpornost objektov in sistemov na potresne obremenitve.
Potresna varnost NEK se ne obravnava kot enkratna projektna zahteva, temveč kot proces stalnega preverjanja, spremljanja in izboljševanja. Zaradi razvoja znanstvenih spoznanj, novih analiz tveganj ter izkušenj iz jedrskih nesreč v svetu, kot je bila nesreča v jedrski elektrarni Fukušima Daiiči leta 2011, se varnostne zahteve ves čas posodabljajo.
Preverjanje in izboljševanje varnosti elektrarne
Nuklearna elektrarna Krško je zasnovana in vzdrževana tako, da zagotavlja visoko raven varnosti tudi ob zunanjih dogodkih, kot so močni potresi. Izpolnjevanje zahtev jedrske varnosti redno nadzira neodvisni upravni organ, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), ki od nuklearne elektrarne Krško zahteva stalno preverjanje njene odpornosti na zunanje naravne vplive.
Obsežen Program nadgradnje varnosti je bil izveden na podlagi zahtev URSJV po letu 2011. Njegov namen je bil dodatno povečati pripravljenost elektrarne na izredne dogodke in okrepiti njeno odpornost na najzahtevnejše zunanje vplive. Program je vključeval številne tehnološke in organizacijske izboljšave, ki omogočajo ohranjanje ključnih varnostnih funkcij tudi v primeru zelo močnih potresov.
Posebna pozornost je bila namenjena:
- zagotavljanju zanesljivega hlajenja reaktorske sredice in bazena za izrabljeno gorivo,
- zagotavljanju neprekinjene oskrbe z električno energijo za podporo varnostnim sistemom,
- zagotavljanju zadostnih in raznolikih vodnih virov za hlajenje,
- izboljšanju pripravljenosti na obvladovanje izrednih dogodkov,
- povečanju potresne odpornosti objektov, sistemov in opreme, pomembnih za jedrsko varnost.
Potresna varnost Nuklearne elektrarne Krško se redno preverja z uporabo sodobnih analiz, pregledov in vrednotenj, ki upoštevajo najnovejša znanstvena spoznanja ter mednarodne standarde. Na podlagi rezultatov se izvajajo dodatne izboljšave, s katerimi Nuklearna elektrarna Krško ohranja visoko raven varnosti, zanesljivosti in pripravljenosti za delovanje tudi v zahtevnih razmerah.
Jedrski objekt je zasnovan tako, da ob predvidenem projektnem potresu samodejno preide v varno stanje.
Ob močnem potresu se običajno izvede naslednje zaporedje ukrepov:
-
1
Zaustavitev reaktorja
V reaktorsko sredico se vstavijo kontrolne palice, ki ustavijo verižno jedrsko reakcijo.
-
2
Preverjanje in zagotavljanje hlajenja goriva
Čeprav je reakcija ustavljena, gorivo še vedno proizvaja razpadno toploto. Zato morajo hladilni sistemi ostati delujoči in odvajati toploto iz sredice.
-
3
Aktivacija varnostnih sistemov
Če pride do motenj v oskrbi z elektriko, se vključijo rezervni sistemi napajanja (na primer dizelski generatorji ali drugi varnostni viri energije).
-
4
Pregled konstrukcij in opreme
Po potresu se preveri stanje:
- reaktorske zgradbe,
- zadrževalnega hrama,
- cevovodov,
- električne opreme,
- varnostnih sistemov.
-
Ponovni zagon je dovoljen šele po potrditvi varnosti
Jedrska elektrarna lahko ponovno obratuje šele, ko so opravljeni vsi predpisani pregledi in upravni organ potrdi, da ni bilo poškodb, ki bi vplivale na jedrsko varnost.
Če bi zaradi izrednega dogodka obstajala možnost radioloških posledic za prebivalstvo, bi pristojni državni organi pravočasno obvestili prebivalce ter izdali navodila za izvajanje zaščitnih ukrepov. Obveščanje poteka prek sistema javnega alarmiranja, medijev, spletnih strani pristojnih institucij in drugih uradnih komunikacijskih poti. Zato je v primeru izrednega dogodka ključno spremljati uradne informacije in ravnati v skladu z navodili pristojnih organov.
Informacije in navodila za prebivalce ob jedrski ali radiološki nesreči so objavljene na spletni strani Jedrske in radiološke nesreče. Na strani so dostopne informacije o zaščitnih ukrepih, kot so zaklanjanje, zaužitje tablet kalijevega jodida, evakuacija ter drugi napotki za ravnanje ob nesreči.
Za prebivalce je zato najpomembnejše vedeti, da so jedrske elektrarne načrtovane za varno obvladovanje projektnih potresov, da potres sam po sebi ne pomeni jedrske nesreče ter da bodo v primeru potrebe po zaščitnih ukrepih pravočasno prejeli jasna navodila pristojnih organov. V takšnih razmerah je treba spremljati uradne informacije in dosledno upoštevati izdana navodila.
Nadzor in zagotavljanje varnosti
Potresna varnost jedrskih objektov se zagotavlja z določanjem strogih varnostnih zahtev, rednim preverjanjem potresne odpornosti objektov, sistemov in opreme ter z neodvisnim nadzorom nad njihovim obratovanjem. Varnostne zahteve temeljijo na slovenski zakonodaji ter mednarodnih standardih Mednarodne agencije za atomsko energijo in Evropske unije. Potresna nevarnost se redno ocenjuje, varnostne analize pa se posodabljajo ob novih znanstvenih spoznanjih, mednarodnih izkušnjah ali rezultatih varnostnih pregledov. Z občasnimi varnostnimi pregledi in stresnimi testi se preverja odpornost jedrskih objektov na ekstremne zunanje dogodke, vključno z močnimi potresi, ter se po potrebi določijo dodatni ukrepi za ohranjanje in izboljševanje ravni jedrske varnosti.
Dokumenti nadzora in izvajanja izboljšav varnosti
-
Potresna tveganja pri oceni lokacije za jedrske objekte
Dokument Mednarodne agencije za atomsko energijo Potresna tveganja pri oceni lokacije za jedrske objekte (angleško Safety Standards Series No. SSG-9 (Rev. 1): Seismic Hazards in Site Evaluation for Nuclear Installations) podaja smernice za ocenjevanje potresne nevarnosti pri izbiri in vrednotenju lokacij jedrskih objektov. Namen dokumenta je zagotoviti, da so morebitni vplivi potresov ustrezno analizirani že v fazi načrtovanja, da se zaščitijo ljudje, okolje in jedrski objekti. Smernice opisujejo metode zbiranja geoloških, seizmoloških in tektonskih podatkov, ocenjevanje verjetnosti in intenzitete potresov ter uporabo teh ocen pri projektiranju in varnosti jedrskih objektov. Dokument predstavlja mednarodno priznane dobre prakse in priporočila držav članic Mednarodne agencije za jedrsko energijo za zagotavljanje visoke ravni jedrske varnosti.
Smernice in priporočila- Potresna tveganja pri oceni lokacije za jedrske objekte (pdf, 2.1 MB)