Nadzor nad jedrsko varnostjo

Remont v Nuklearni elektrarni Krško

Med remontom v Nuklearni elektrarni Krško se v okviru rednih remontnih del poleg menjave dela goriva (zamenjava 56 od 121 gorivnih elementov) izvedejo obsežna vzdrževalna dela, pogosto pa tudi nekatere tehnološke izboljšave, ki zagotavljajo visok nivo jedrske in sevalne varnosti. Vplivi remontnih aktivnosti na sevalno in jedrsko varnost so večplastni. Najbolj pomembni so menjava goriva, pregled goriva, pregledi in preizkusi opreme, ter nadgradnja in spremembe na elektrarni s čim manj odstopanja pri izvedbi del.

Že pred remontom se pregleda in odobri izvedbo določenih dejavnosti, ki se bodo izvajale med remontom. Inšpekcija in strokovni sodelavci Uprave za jedrsko varnost so v času remonta v Nuklearni elektrarni Krško prisotni ves čas, kjer skrbno spremljajo vse remontne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju jedrske in sevalne varnosti med zaustavitvijo elektrarne, strokovno pomoč pri nadzoru pa nudijo tudi strokovnjaki domačih in tujih pooblaščenih organizacij. Med potekom remonta so organizirani tedenski sestanki med predstavniki Uprave za jedrsko varnost, predstavniki pooblaščenih organizacij in predstavniki Nuklearne elektrarne Krško, kjer je predstavljen status remontnih del, kakršnekoli težave pri izvajanju del, načini reševanja in priporočila pooblaščenih organizacij.

Elektrarna lahko ponovno začne proizvajati električno energijo šele po tem, ko pooblaščene organizacije in Uprave za jedrsko varnost potrdijo, da so bila vsa remontna dela ustrezno opravljena, vsi preizkusi uspešni in da je za jedrsko varnost ustrezno poskrbljeno. S temi ukrepi je dosežen tudi minimalni vpliv elektrarne na okolje.

Spremembe v jedrskih objektih

Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev delovanja jedrskih elektrarn pomeni eno najpomembnejših dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. Pregled in potrjevanje sprememb in izboljšav v elektrarni nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem področju.

Varnostno-obratovalni kazalci

Sistem spremljanja varnostno-obratovalnih kazalcev (VOK) je vzpostavljen zato, da se na hiter in učinkovit način ugotovi morebitna odstopanja od postavljenih ciljev jedrske in sevalne varnosti v Nuklearni elektrarni Krško. Glede na frekvenco zajema podatkov za varnostno-obratovalnih kazalcev se jedrska in sevalna varnost spremljata na mesečni, četrtletni in letni periodi oziroma v primeru nekaterih varnostno-obratovalnih kazalcev po končanem gorivnem ciklu. Cilj uprave pri nadzoru Nuklearne elektrarne Krško je ohranjanje vrednosti varnostno-obratovalnih kazalcev znotraj mejne vrednosti za opozorilo, ki je za vsak posamezni varnostno-obratovalnih kazalcev posebej določena. V primeru poslabšanja varnostno-obratovalnih kazalcev se na Upravi za jedrsko varnost pričnejo aktivnosti z namenom določitve in odprave vzrokov neustrezne vrednosti varnostno-obratovalnih kazalcev. Obseg aktivnosti je sorazmeren obsegu možnih negativnih vplivov na jedrsko in/ali sevalno varnost.

Obratovalne izkušnje

Obratovale izkušnje zajemajo sistematično pregledovanje in analiziranje dogodkov v Nuklearni elektrarni Krško ter mednarodne obratovalne izkušnje, ki so pregledane in analizirane glede na njihov možen vpliv na jedrsko varnost v Sloveniji. Rezultati tovrstnih pregledov in analiz domačih dogodkov se sporočajo mednarodno v Mednarodni sistem poročanja obratovalnih izkušenj (angleško Incident Reporting System - IRS), ali na različnih mednarodnih srečanjih in konferencah. Tuje obratovalne izkušnje se najprej presejejo glede uporabnosti za  Nuklearno elektrarno Krško in  druge  jedrske  ali  sevalne  objekte ter za Upravo za jedrsko varnost. Če je izkušnja uporabna, sledi podrobnejša analiza dogodka, na osnovi katere lahko sledijo različni ukrepi, kot so dodatne tematske inšpekcije, predlogi spremembe zakonodaje ali internih postopkov, nadaljnja komunikacija  glede uporabnosti izkušnje z jedrskim ali sevalnim objektom.

Dogodki v jedrskih objektih se obravnavajo, da se:

• zagotovi sistematično obravnavanje in spremljanje dogodkov v jedrskih in sevalnih objektih ter pri izvajanju sevalnih dejavnosti na ozemlju Slovenije;
• identificira pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri obratovanju jedrskega in sevalnega objekta ter pri izvajanju sevalnih dejavnosti, s ciljem vzdrževanja in izboljšanja jedrske in sevalne varnosti;
• izvedejo neodvisne obravnave dogodka s ciljem presoje analize in korektivnih akcij, ki jih na podlagi lastne analize izvede upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti;
• določijo prednostna področja povečanega nadzora Upravi za jedrsko varnost nad delovanjem jedrskega ali sevalnega objekta ter pri izvajanju sevalnih dejavnosti in uporabi virov sevanja;
• izpopolnjujejo znanja o razvoju nezgodnih scenarijev in prehodnih pojavov, obnašanja komponent, sistemov in ljudi v takih pogojih ter uporaba tega znanja pri analizah, ocenah, odločitvah in pripravah Uprave za jedrsko varnost na morebitne izredne dogodke.

Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov

Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov INES (angleško International Nuclear and Radiological Event Scale) se v svetu uporablja kot orodje za skladno obveščanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov.

Razvrščanje dogodkov na lestvici

INES se uporablja za vse dogodke, povezane s prevozom, hrambo in uporabo radioaktivnih snovi in virov sevanja, ne glede na to, ali se dogodek zgodi v območju objekta ali drugje. Pokriva širok nabor dejavnosti, vključno z industrijsko uporabo kot je radiografija, uporabo virov sevanja v bolnišnicah, dejavnostmi v jedrskih objektih in prevozom radioaktivnih snovi.

Lestvica je namenjena samo uporabi v civilni (ne-vojaški) sferi in se nanaša le na varnostne vidike dogodka. Lestvica INES ni namenjena za ocenjevanje dogodkov, povezanih z varovanjem ali zlonamernimi dejanji, ki bi namenoma povzročila obsevanje ljudi.

Dogodki so razvrščeni na lestvici v sedem stopenj:

• stopnje od 1 do 3 imenujemo nezgode,
• stopnje od 4 do 7 pa nesreče.

Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat večja. Dogodke, nepomembne za varnost, imenujemo odstopanja in so razvrščeni pod samo lestvico oziroma na stopnjo 0.

INES razvršča jedrske in radiološke nesreče oziroma nezgode in druge dogodke s kriteriji za tri področja:

• obsevanje prebivalcev in radioaktivni izpusti v okolje,
• povišano sevanje in radioaktivna kontaminacija v objektu in
• degradacija globinske obrambe.

Poročila o mednarodnih dogodkih

Poročila o mednarodnih dogodkih, ki so ocenjeni po INES lestvici, so objavljena na spletni strani NEWS, ki jo vzdržujeta IAEA in OECD/NEA. Javnost ima odprt dostop (brez gesla) v vsa poročila za obdobje zadnjih 6 mesecev. Mednarodno obveščanje o dogodkih se izvaja za dogodke stopnje 2 ali več, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti.

Letni pregled vseh mednarodnih INES dogodkov v posameznem letu je objavljen v letnem poročilu URSJV kot pregled sevalne in jedrske varnosti v svetu.

Primeri dogodkov v Sloveniji

7. 10. 2019, Krško, Nuklearna elektrarna Krško, Kršitev obratovalnih pogojev in omejitev med menjavo goriva, stopnja 1 po INES lestvici

31. 10. 2013, Šoštanj, Q Techna d.o.o., Obsevani delavci pri izvajanju industrijske radiografije, stopnja 2 po INES lestvici

8. 10. 2013, Krško, Nuklearna elektrarna Krško, Odkritje poškodovanih gorivnih palic med praznitvijo sredice in pregledi gorivnih elementov, stopnja 0 po INES lestvici

10. 9. 2012, Ljubljana, Pivovarna Union, d.d., Obsevanje vzdrževalca preko letne mejne doze, stopnja 1 po INES lestvici

14. 8. 2012, Ptuj, Temat, d.o.o, Laboratorij za rentgensko radiografijo, Obsevanje kandidata za kontrolorja preko dozne ograde, stopnja 1 po INES lestvici

17. 10. 2010, Brinje, Institut Jožef Stefan, Požar v vroči celici raziskovalnega reaktorja TRIGA, stopnja 1 po INES lestvici

Navedeni so značilni primeri dogodkov ocenjenih po INES lestvici. Opis vseh poročil o dogodkih v Sloveniji v posameznem letu pa je objavljen v letnih poročilih URSJV. 

Inšpekcije

V skladu z Letnim planom, inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost, za tekoče leto preverja, da nosilci dovoljenj in pooblaščeni izvedenci prepoznajo in rešujejo možne in dejanske varnostne probleme ter spoštujejo zakone in druge predpise. Letni plan predvideva izvajanje rednih najavljenih pregledov in rednih nenajavljenih pregledov kakor tudi intervencij. Inšpekcije se izvajajo po pisnih postopkih, ki zagotavljajo, da inšpektor lahko ugotovi ali so izpolnjeni pogoji varnosti ter ali se spoštujejo upravne in zakonske zahteve. Pogostost rednih inšpekcijskih pregledov določenih objektov ali dejavnosti je sorazmerna z velikostjo njihovega možnega škodljivega vpliva na življenjsko ali delovno okolje. Z nenajavljenimi pregledi se ugotavlja stanje objektov in dejavnosti v vsakem času v skladu z definiranimi zahtevami. Nenačrtovani inšpekcijski pregledi praviloma sledijo kot odgovor na nepričakovane ali nenavadne okoliščine pri nosilcu dovoljenja ali pri drugih subjektih.

Poročanje upravljavcev

Upravi za jedrsko varnost mora upravljavec sevalnega in jedrskega objekta poročati o rednem obratovanju, obratovalnih izkušnjah in izredno ob dogodkih. Izredno poročanje ob dogodkih se izvaja glede na pomembnost dogodka v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo. Podrobni obseg in način priprave rednih in izrednih poročil ter način pošiljanja ali dostopnosti poročil določi Uprava za jedrsko varnost v soglasju za poskusno obratovanje. Poroča se v skladu z zahtevami obratovalnih pogojev in omejitev ter v elektronski obliki, ki mora Uprava za jedrsko varnost omogočiti nadaljnjo obdelavo podatkov.