Skoči do osrednje vsebine

Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se osebam s težavami v duševnem zdravju, nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, varstvo, organizirana prehrana in zdravstveno varstvo. Izvajajo tudi pomoč posamezniku in družini na domu. Področje duševnega zdravja v okviru socialnega in zdravstvenega varstva celovito ureja Zakon o duševnem varstvu.

Področje duševnega zdravja

Zakonodaja na področju zdravstva med drugim določa postopke sprejema oseb na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in nadzorovano obravnavo.

 V okviru socialnega varstva:

  • uredi postopek sprejema proti volji oseb s težavami v duševnem zdravju v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda;
  • vzpostavi mrežo zastopnikov pravic oseb na področju duševnega zdravja z namenom zagotavljanja pravic teh oseb v času obravnave v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda, pa tudi med obravnavo v oddelku pod posebnim nadzorom ter nadzorovano obravnavo;
  • vzpostavi mrežo koordinirane obravnave v skupnosti, ki deluje v okviru centrov za socialno delo z namenom zagotavljanja pomoči pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življnjskih razmer in vključevanju v okolje na podlagi načrta obravnave po zaključenem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi;
  • opredeli postopek verifikacije varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov.

Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja

Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja je posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe. Poleg nalog, za katere se z osebo dogovorita v pisnem pooblastilu, opravlja zastopnik predvsem naslednje naloge:

  • osebo na primeren način informira o:
    • pravici do dopisovanja in uporabe elektronske pošte,
    • pravici do pošiljanja in sprejemanja pošiljk,
    • pravici do sprejema obiskov, 
    • pravici do uporabe telefona, 
    • pravici do gibanja,
  • osebi daje konkretne nasvete in pojasnila glede uveljavljanja pravic,
  • osebi svetuje glede uveljavljanja pravic,
  • prizadeva si za spoštovanje pravic oseb,
  • preverja:
    • ali se za osebo vodi evidenca o omejevanju pravic, ki jih določa zakon o duševnem zdravju,
    • ali se za osebo vodi evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov, ki jih določa zakon o duševnem zdravju,
    • ali se za osebo vodi evidenca o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja, ki jih določa zakon o duševnem zdravju,
  • predlaga izvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega ukrepa.

Na podlagi 26. člena Zakona o duševnem zdravju in 11. člena Pravilnika o opravljanju izpita ter izbiri in vlogi zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja ter javnega poziva, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po predhodnem soglasju ministra za zdravje imenuje zastopnike pravic oseb na področju duševnega zdravja. Vsak zastopnik je imenovan za območje dveh psihiatričnih bolnišnic.

Redno letno poročilo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Storitev institucionalnega varstva odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju

Institucionalno varstvo je oblika obravnave, ki obsega osnovno in socialno oskrbo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. V okviru institucionalnega varstva se za odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju zagotavljajo posebne oblike varstva.

Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja. Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti, kot so vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji. Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

Koordinator obravnave v skupnosti

Koordinatorji so usposobljeni strokovni delavci z najmanj visoko izobrazbo (zdravstvena, psihološka, socialna, pedagoška ali druge ustrezne smeri) in najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju varovanja duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstva ali v nevladnih organizacijah, ki izvajajo programe duševnega zdravja.

Njihova naloga je izvajanje pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavni, potrebujejo pa pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave. Vse naloge so usmerjene v iskanje ustreznih rešitev z namenom čim hitrejše vrnitve uporabnika  nazaj v domače okolje.

Obrazec - Letno poročilo koordinatorja obravnave v skupnosti

Iskalnik