GOV.SI

Varstvo oseb s posebnimi potrebami

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami in motnjami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo vključevati v skupnost brez pomoči in ne morejo samostojno skrbeti zase, zagotavljamo pravico do socialno varstvenih storitev s katerimi se nudijo prilagojene oblike zaposlitve in usposabljanja, ki spodbujajo čim samostojnejše življenje.

1. januarja 2019 je stopil v veljavo Zakon o socialnem vključevanju invalidov, s tem pa prenehal veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Status invalida po novem zakonu pridobijo polnoletne osebe z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, s težjimi avtističnimi motnjami, gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti, osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro ter najtežje gibalno ovirane osebe.

Usposabljanje, delo in institucionalno varstvo

Osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju po potrebi zagotavljamo institucionalno varstvo v varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, ki nudijo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo.

Varstveno delovni centri (VDC) omogočajo odraslim osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju kvaliteto življenja s tem, da izvajajo in razvijajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, prilagojene njihovim potrebam in sposobnostim.

Zavodi za usposabljanje (CUDV - Centri za usposabljanje, delo in varstvo) vključujejo v institucionalno varstvo otroke, mladostnike ter odrasle osebe, ki so vključene v program vzgoje in izobraževanja, s čimer ustvarjajo pogoje za stalen razvoj in kakovostno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju v vseh življenjskih obdobjih.

Skrb za duševno zdravje

Odraslim osebam z dolgotrajnimi  težavami v duševnem zdravju po potrebi zagotavljamo institucionalno varstvo v posebnih socialno varstvenih zavodih, ki nudijo oskrbo, zdravstveno oskrbo, varstvo in strokovno obravnavo.

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh in s tem socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Vizija, ki smo jo zapisali v Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028, je zato vsem prebivalcem Slovenije zagotoviti pravico do optimalnega duševnega in telesnega blagostanja, do pogojev za razvoj in udejanjanje vseh svojih potencialov v poklicnem, družbenem, zasebnem in družinskem življenju ter do enakega dostopa do kakovostnih virov pomoči. Naš cilji je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje prebivalcev, preprečevati duševne težave in motnje od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, izboljšati kompetence strokovnih služb in  zmanjšati institucionalizacije na področju duševnega zdravja.

Zakon na področju socialnega varstva med drugim uveljavlja pomembne institute koordinatorja obravnave v skupnosti, zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja ter multidisciplinarne time, ki jih imenujejo centri za socialno delo za vsak posamezni primer. S temi instituti uporabniki dobivajo nove strokovnjake, ki jim bodo pomagali pri ponovni integraciji v lokalno okolje in varovali njihove pravice ob prisilni hospitalizaciji.

Družinski pomočnik – pomoč v domačem okolju

Institut družinskega pomočnika je pravica, po kateri lahko upravičenec namesto celodnevnega institucionalnega varstva izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju. Plačilo storitve poteka pod enakimi pogoji kot v primeru namestitve v institucionalnem varstvu.

Ta institut ima izjemno vrednost pri ohranjanju kakovostne starosti invalidnih oseb in kot pomoč tistim invalidnim osebam, ki menijo, da jim institucije ne nudijo zadostne intimnosti, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline. 

Družinski pomočnik je lahko družinski član invalidne osebe ali druga oseba, ki prebiva na naslovu stalnega prebivališča invalidne osebe.

Inšpekcijski nadzor

Naloge, ki jih izvajalcem socialnovarstvene dejavnosti nalagajo veljavni predpisi, nadzoruje socialna inšpekcija na Inšpektoratu za delo.