Skoči do osrednje vsebine

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je enotno za vse, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za zavarovanje. Da lahko zavarovanci pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja učinkovito uveljavijo, se vse od njihovega vstopa v zavarovanje dalje obvezno zbirajo podatki o pokojninski dobi in zavarovalnih osnovah ter o plačilu prispevkov. V obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje so vključeni delavci v delovnem razmerju pri pravnih osebah in drugih delodajalcih, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti in uživajo pravice, katere so podlaga za obvezno zavarovanje.

Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem se v Sloveniji na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zagotavljajo naslednje pravice:

  • pravica do pokojnine, kjer poznamo več vrst pokojnin (starostna in predčasna pokojnina, invalidska pokojnina, vdovska pokojnina, družinska pokojnina, delna pokojnina in izplačilo 20 odstotkov starostne in predčasne pokojnine),
  • pravice iz invalidskega zavarovanja (pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost, pravica do dela s krajšim delovnim časom in pravica do delnega nadomestila,
  • dodatne pravice (pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, pravica do invalidnine, v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in
  • druge pravice (pravica do letnega dodatka).

Starostna pokojnina

Starostna pokojnina je pokojninski prejemek, ki izhaja iz pokojninskega zavarovanja in se izplačuje mesečno zavarovancu, ki izpolnjujejo predpisane pogoje dopolnjene starosti in pokojninske dobe brez dokupa, pokojninske dobe ali zavarovalne dobe. V osnovi naj bi starostna pokojnina upravičencu po upokojitvi zagotavljala varovanje osnovne socialne starosti ter vsaj približno ohranitev ekonomskega položaja, ki ga je imel, ko je bil še aktiven.

Zavarovanec (moški in ženska) mora za pridobitev starostne pokojnine izpolnjevati naslednje (splošne) pogoje:

  • starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa;
  • starost 65 let in 15 let zavarovalne dobe.

V letu 2019 lahko ženske uveljavijo pravico do starostne pokojnine tudi pri starosti 64 let in 6 mesecev, če imajo dopolnjenih minimalno 20 let pokojninske dobe.

Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje predpisane starosti in dopolnjene pokojninske dobe ter ni več vključen v obvezno zavarovanje.

Podrobnejše informacije v zvezi s pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, možnostjo upokojitve pri nižji starosti z uveljavitvijo znižanje starostne meje, odmero, in samim postopkom uveljavitve pravice najdete na spletni strani ZPIZ.

Predčasna pokojnina

Predčasna pokojnina je prav tako kot starostna pokojnina pokojninski prejemek iz pokojninskega zavarovanja in se mesečno izplačuje zavarovancu, ki izpolnjuje predpisan pogoj dopolnjene starosti in pokojninske dobe. Z razliko od starostne pokojnine se za pridobitev pravice do predčasne pokojnine upošteva vsa pokojninska doba, katera zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe, ki se upoštevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine.

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let in 40 let pokojninske dobe ter ne sme biti več vključen v obvezno zavarovanje.

Odmera predčasne pokojnine se opravi glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na enak način kot v primeru odmere starostne pokojnine. Tako odmerjena pokojnina se za vsak mesec manjkajoče starosti do starosti 65 let zmanjša za 0,3 odstotka. Zmanjšanje pokojnine je trajno in ne sme znašati več kot 18 odstotkov.

Invalidska pokojnina

Invalidska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če zanjo izpolnjuje zakonsko določene pogoje, njena višina pa je praviloma odvisna od dosežene pokojninske dobe ter od osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Z invalidsko pokojnino se upravičencu nadomešča dohodek, ki si ga zaradi nastale invalidnosti ne more več zagotavljati sam.

Pravico do invalidske pokojnine pridobi:

  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije,
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je starejši od 55 let,
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je starejši od 50 let,
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

V kolikor zavarovanec izpolnjuje katero izmed naštetih kategorij invalidnosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, pod naslednjimi pogoji:

  • če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pridobite pravico do invalidske pokojnine, ne glede na to koliko pokojninske dobe ste dopolnili,
  • če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pridobite pravico do invalidske pokojnine, če imate ob njenem nastanku dopolnjeno pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

Postopek za ugotavljanje invalidnosti se začne na zahtevo zavarovanca oziroma zahtevo zakonitega zastopnika, na predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, lahko pa predlog poda izvajalec medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom.

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je treba podati na predpisanem obrazcu, ki se mu priloži medicinsko dokumentacijo ter predpisano delovno dokumentacijo.

Podrobnejše informacije v zvezi z uveljavljanjem pravice do invalidske pokojnine, njeno odmero, izplačevanjem in drugimi pomembnimi podatki lahko najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Vdovska pokojnina

Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek do katerega je upravičena vdova ali vdovec pokojnega zavarovanca, s čimer se zagotavlja socialno in materialno varnost preživelemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju.

Do vdovske pokojnine so upravičeni vdove ali vdovci, pod pogojem:

  • da je umrli zavarovanec izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pri čemer se smrt smatra kot nastanek I. kategorije invalidnosti, ali
  • da je umrli zavarovanec bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

Poleg pogojev, ki morajo biti izpolnjeni na strani umrlega zavarovanca, mora vdova ali vdovec umrlega zavarovanca izpolnjevati naslednje pogoje:

  • da je ob smrti zavarovanca dopolnil(a) starost 58 let;
  • da je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
  • če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oz. vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

Pravico do vdovske pokojnine pridobi tudi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca, ki ob smrti zavarovanca še ni dopolnil(a) starosti 58 let, dopolnil(a) pa je 53 let starosti. V prehodnem obdobju, ki se bo zaključilo v letu 2012, se minimalno določene starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine oz. nastop t.i. čakalne dobe za pridobitev pravice do vdovske pokojnine vsako leto do konca prehodnega obdobja zvišujejo za 6 mesecev na leto.

Podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, odmero, postopku uveljavitve pokojnine ter ostale informacije najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Del vdovske pokojnine

V kolikor ima vdova ali vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino po svoji izbiri. Če je za vdovo ali vdovca ugodnejše prejemanje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, se ji(mu) lahko poleg tega prejemka izplačuje še 15 odstotkov vdovske pokojnine, ki bi bila sicer priznana vdovi ali vdovcu.

Družinska pokojnina

Družinska pokojnina je pokojninski prejemek do katerega je upravičen preživeli družinski član umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine. Med preživele družinske člane, ki so lahko upravičeni do družinske pokojnine, spadajo otroci, pastorki, vnuki, drugi otroci brez staršev ter starši, ki jih je umrli zavarovanec oziroma uživalec pravic preživljal v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja.

Do družinske pokojnine so upravičeni preživeli družinski člani pod pogojem:

  • da je umrli zavarovanec izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pri čemer se smrt smatra kot nastanek I. kategorije invalidnosti, ali
  • da je umrli zavarovanec bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

V določenih primerih se za priznanje pravice do družinske pokojnine preživelemu družinskemu članu poleg navedenih pogojev na strani umrlega zavarovanca zahteva še pogoj, da je umrli do svoje smrti preživljal družinskega člana.

Otrok pridobi pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Otroci, ki se ne šolajo, imajo pravico do družinske pokojnine do 18. leta starosti, če so pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb in izpolnjujejo vse obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela. Pravico do družinske pokojnine pridobi tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, dokler traja takšna nezmožnost.

Podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev pravice do družinske pokojnine, odmero, postopku uveljavitve pokojnine ter ostale informacije najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Delna pokojnina

Delna pokojnina je namenjena krogu zavarovancev, ki sicer izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, vendar želijo ostati v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko. S tem je zavarovancem omogočen lažji prehod iz aktivnega statusa v status upokojenca.

Delno pokojnino lahko uveljavijo naslednji zavarovanci, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

  • delavci v delovnem razmerju,
  • samozaposlene osebe,
  • družbeniki (poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe  oziroma ustanovitelj zavoda ali zadruge) in
  • kmetje.

Uživalec delne pokojnine lahko kadarkoli spremeni obseg zavarovanja, o čemer mora obvestiti ZPIZ Slovenije.

Izplačilo 20 odstotkov starostne in predčasne pokojnine

Zavarovanec, ki izpolni pogoje za starostno ali predčasno pokojnino in ostane vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, lahko od  dneva izpolnitve pogojev, vendar največ od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteva izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, če bi se na ta dan upokojil.

Pravice iz invalidskega zavarovanja

Pravica do poklicne rehabilitacije

Poglavitni namen poklicne rehabilitacije sta njena preventivna in povrnitvena funkcija, ki zagotavljata pravočasen odziv na ugotovljeno invalidnost s ciljem, da pri zavarovancu ne bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in sicer na način, da se odpravijo oziroma ublažijo posledice nastale zmanjšane delovne zmožnosti.

Izvedensko mnenje o tem, ali je pri zavarovancu podana ugotovljena invalidnost, poda senat invalidske komisije v sestavi najmanj dveh izvedencev. Na podlagi morebitne ugotovljene določene kategorije invalidnosti ZPIZ Slovenije izda odločbo s katero odloči o pravici zavarovanca do poklicne rehabilitacije.

Pravico lahko pridobi zavarovanec:

  • ki je invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas,
  • ki je invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

Zavarovanec lahko v določenih primerih uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije tudi kot izbirno pravico namesto pravice do premestitve ali dela s krajšim delom časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

Poklicna rehabilitacija se izvaja v dveh oblikah in sicer lahko zavarovanec še nadalje opravlja isto delo ali poklic, kot ga je opravljal pred nastankom invalidnosti s tem da se delovno mesto ustrezno prilagodi s tehničnimi pripomočki, ki omogočajo opravljanje dela. V kolikor to ni možno, se lahko zavarovanec usposobi za drug poklic ali delo (kratkotrajno usposabljanje in izobraževanje, izobraževanje na ustreznih šolah, itd.).

Usposabljanje za delo po pridobitvi pravice do poklicne rehabilitacije poteka pod pogoji in na način, ki so določeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki zavezuje zavarovanca, delodajalca in ZPIZ Slovenije v kolikor je zavarovanec zaposlen, oziroma zavarovanca, Zavod RS za zaposlovanje in ZPIZ Slovenije, če zavarovanec ni zaposlen.

V času poklicne rehabilitacije pripada zavarovancu nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. Če je bil zavarovanec ob nastanku invalidnosti brezposeln, se mu obdobje poklicne rehabilitacije šteje v zavarovalno dobo.

Podrobnejše informacije o postopku pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije, sklenitve pogodbe o poklicni rehabilitaciji, višini pripadajočega nadomestila ter ostalih pomembnih informacijah najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Pravica do premestitve in pravica do nadomestila za invalidnost

Zavarovanec, ki se je v okviru poklicne rehabilitacije usposobil za drugo delo kot tudi zavarovanec, pri kateremu je nastala določena kategorija invalidnosti in je še vedno zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, ima pravico do premestitve.

Pogoj za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost je izpolnjen  v primeru, da se zavarovanec zaposli pri delodajalcu na ustreznem delovnem mestu, ki ga lahko opravlja skladno z ugotovljenimi omejitvami. Nadomestilo za invalidnost zavarovancu, če je samozaposlen, kmet ali družbenik, pod pogojem, da poda izjavo kdaj je pričel opravljati dejavnost skladno z omejitvami.

Pravico do nadomestila za invalidnost pridobi tudi zavarovanec, če je ob nastanku invalidnosti brezposeln ali če je po nastanku invalidnosti izgubil zaposlitev oziroma obvezno zavarovanje brez svoje ali po svoji krivdi ter se je v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici do premestitve ali prenehanju delovnega razmerja prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Podrobnejše informacije o priznanju pravice do premestitve ter o uveljavljanju pravice do nadomestila za invalidnost najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Pravica do dela s krajšim delovnim časom in pravica do delnega nadomestila

Zavarovanec pridobi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem dela ali če ni več zmožen s polnim delovnim časom opravljati drugega dela.

 Pravica se prizna zavarovancu:

  • pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom;
  • pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, ki ga opravlja, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega;
  • po končani poklicni rehabilitaciji, ki se je usposobil za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno.

Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, delodajalec.

Pravico do delnega nadomestila pridobi zavarovanec, kateremu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, če je v delovnem razmerju in je po nastanku invalidnosti sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega. Prav tako ima pravico do delnega nadomestila zavarovanec, ki opravlja samostojno dejavnost, je družbenik ali kmet ter poda izjavo, da je začel opravljati dejavnost s krajšim delovnim časom.

Oseba, ki je ob nastanku invalidnosti brezposelna ali pa je delo izgubila po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici do dela s krajšim delovnim časom ali po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Podrobnejše informacije glede uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom, pogojev in odmere pravice do delnega nadomestila najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Dodatek za pomoč in postrežbo

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobijo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega. Poleg uživalcev pokojnin imajo  pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi drugi z zakonom določeni zavarovanci.

Namen dodatka za pomoč in postrežbo je, da upravičenec z njim delno ali v celoti poplača stroške, ki nastajajo zaradi tuje nege in pomoči, ki jo upravičenec potrebuje za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ki jih sam zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati.

Podlaga za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo izhaja zgolj iz zdravstvenega stanja upravičenca, medtem ko materialne razmere upravičenca ne vplivajo na pravico. Izvedensko mnenje o tem, ali oseba, ki uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo druge osebe za opravljanje vseh ali pa večine osnovnih življenjskih potreb, da je slepa ali slabovidna, da potrebuje stalno nadzorstvo, ali da je pri njej zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 odstotkov, poda invalidska komisija ali drug izvedenec organa.

Podrobnejše informacije o postopku za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, njeni višini, izplačevanju ter ostale pomembne informacije najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Invalidnina za telesno okvaro

Invalidnina za telesno okvaro je dolgoročna periodična denarna dajatev, do katere  je upravičen zavarovanec, pri katerem je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) se je njeno urejanje preneslo na predpise s področja varstva invalidov. Do uveljavitve teh predpisov se pri priznanju pravice še vedno upoštevajo predpisi, veljavni do 31. 12. 2012.

Invalidnina za telesno okvaro ne pripada zavarovancu, če je le-ta nastala kot posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, prav tako pa pravice ne pridobi zavarovanec, pri kateremu je vzrok nastanka telesne okvare poškodba pri delu ali poklicna bolezen, če je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovanja vključen za ožji obseg pravic.

Postopek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro se začne na predlog osebnega zdravnika zavarovanca, zavarovanca samega ali njegovega zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca.

Mnenje, ali je pri zavarovancu podana telesna okvara ter stopnja telesne okvare, poda invalidska komisija ZPIZ Slovenije. Višina invalidnine je odvisna od stopnje telesne okvare. Najnižja, osma stopnja je 30 odstotna, prva stopnja pa je 100 odstotna telesna okvara.

Podrobnejše informacije o postopku za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro najdete na spletni strani ZPIZ Slovenije.

Letni dodatek

Letni dodatek je pravica iz obveznega zavarovanja, ki je vezana na predhodno priznano pravico do pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja in omogoča prejemnikom najnižjih pokojnin boljši materialni položaj ter večjo socialno varnost. Izplačuje se enkrat letno.

Pri določitvi višine zneska letnega dodatka se upošteva poleg pokojnine upravičenca tudi znesek dela vdovske pokojnine, znesek družinske pokojnine po drugem roditelju ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Delo upokojencev

Upokojena oseba lahko dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer določene vrste dela ne vplivajo na samo uživanje pokojnine, niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Take vrste dela so:

  • delo v okviru drugega pravnega razmerja – pogodbe civilnega prava (npr. avtorska pogodba),
  • začasno in občasno delo,
  • osebno dopolnilno delo,
  • kratkotrajno delo,
  • opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
  • funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe,
  • delo uživalca invalidske pokojnine.

Delo v okviru drugega pravnega razmerja

Opravljanje tovrstnega dela s strani upokojenca ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pa izplačevalec dohodka dolžan plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila, s čimer se osebi (upokojencu) zagotavlja zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti. Pri opravljanju dela v okviru drugega pravnega razmerja prav tako ni omejitve glede števila ur opravljanja dela in višine zaslužka. Večji prihodek vpliva le na plačilo dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pravnega razmerja.

Začasno in občasno delo

Vsi upokojenci imajo na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega in občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja pravico opravljati začasno ali občasno delo. Tovrstna pogodba ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, poleg osebnih podatkov pogodbenih strank pa mora nujno vsebovati tudi navedbo o vrsti in obdobju dela, številu ur dela, urni postavki ter predvidenem skupnem znesku dohodka. Opravljanje tovrstnega dela ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprememba se pojavi le pri plačilu dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Opraviti je mogoče največ 60 ur dela v enem koledarskem letu (neizkoriščene ure se ne morejo prenesti v novo koledarsko leto), lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Dovoljeno število ur podrobneje d določa zakon, ki ureja trg dela.

Višina urne postavke in višina dohodka se usklajujeta z rastjo minimalne plače v RS, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo. V letu 2019 je urna postavka znašala 4,76 EUR, najvišji skupni dohodek pa v letu 2019 ni smel presegati 7.127,68 EUR.

Opominjamo, da ima prekoračitev števila ur dela (preko 60 ur letno) negativne posledice, saj je poleg delodajalca kaznovan tudi upokojenec, in sicer z globo 500 EUR. 

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo zajema pomoč v gospodinjstvu, druga manjša dela (pomoč starejšim, varstvo otrok, vzdrževanje objektov, inštrukcije,…), izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti skladno z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo doma, pretežno ročno in po pretežno tradicionalnih postopkih, pa tudi nabiranje gozdnih sadežev in zelišč za prodajo.

Glavna omejitev je, da se delo ne opravlja za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Osebno dopolnilno delo je potrebno priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ni pa podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenec je dolžan za čas opravljanja tega dela plačevati le prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Prihodek v polletju ne sme presegati treh povprečnih neto plač v RS iz preteklega koledarskega leta (v letu 2018 – 3.186,00 eur).

Kratkotrajno delo

Ta oblika dela predstavlja izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Zanjo ni potrebno sklepanje pogodbe, niti vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število ur je omejeno na največ 40 ur mesečno.

Gre za posebno vrsto dela, ki predstavlja nekakšno pomoč družinskih članov, ko se domače podjetje sreča s povečanim obsegom dela. Tako lahko pomaga zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v partnerski zvezi lastnika ali solatnika ali enega od staršev oziroma oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, ter starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v partnerski zvezi lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Pomembno je, da za opravljeno delo ne prejmete plačila, delodajalec pa vas mora voditi v evidenci opravljanja kratkotrajnega dela in za vas plačevati prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Opravljanje dopolnilne kmetijske dejavnosti sicer podrobneje urejata Zakon o kmetijstvu in Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki določa vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Glede obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrebno vedeti naslednje:

  • če je oseba starejša od 63 let in je bila nazadnje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, po upokojitvi pa je prijavila opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in tako z dohodkom presegla dohodkovni cenzus, ki je določen za vstop v obvezno zavarovanje, vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni obvezna. Dohodek iz naslova dopolnilne dejavnosti na kmetiji tako ni omejen, obenem pa je mogoče uživati polno pokojnino.
  • v primeru, da gre za osebo, ki je mlajša od 63 let, ki je dopolnilno dejavnost prijavila po upokojitvi na podlagi kmečkega zavarovanja, ob tem pa prav tako prekoračila dohodkovni cenzus, je vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezen. 

Funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe

Če po upokojitvi pridobite samo:

  • status družbenika ali
  • status prokurista ali
  • status družbenika in status prokurista ali
  • status poslovodne osebe (direktorja)

to ne vpliva na višino vaše pokojnine in ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Opozarjamo pa, da obvezna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje nastopi, če po upokojitvi postanete družbenik in poslovodna oseba (direktor) hkrati.

Delo uživalca invalidske pokojnine

Če kot uživalec invalidske pokojnine vstopite v obvezno zavarovanje, izgubite pravico do invalidske pokojnine.

Pri navedenem uživalce invalidskih pokojnin razlikujemo glede na ugotovljeno invalidnost oziroma izgubljeno/zmanjšano delovno zmožnost:

  • splošna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela na trgu dela, zato tudi ne more opravljati dela v okviru drugega pravnega razmerja, začasnega in občasnega dela, osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
  • poklicna invalidnost pomeni, da tak uživalec invalidske pokojnine ni zmožen opravljati svojega poklica niti nima več preostale delovne zmožnosti oziroma izpolnjuje druge pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (41. člen ZPIZ-2). Tak uživalec invalidske pokojnine lahko opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, začasno in občasno delo, osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo, dopolnilno dejavnost na kmetiji, če tako delo ni povezano z ugotovljeno invalidnostjo.

Zavod lahko uživalca invalidske pokojnine skladno z zakonom kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se znova ugotovi stanje invalidnosti.

 

Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ima sedež pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Kolodvorska 15, Ljubljana, telefon: 01 474 51 00, 01 474 54 07), ki ji zagotavlja tudi materialne, tehnične in organizacijske pogoje za delo. 

Komisijo sestavljajo:  

  • predstavnika Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje:
    • Tatjana Kolenc, član
    • Mojca Purkar-Golob, namestnica članice
  • predstavnici Inšpektorata Republike Slovenije za delo:
    • Milena Rezec, članica 
    • Marjeta Sevšek, namestnica članice
  • predstavnici Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
    • Loti Crnkovič, članica
    • Lidija Šubelj, namestnica članice
  • predstavniki delodajalcev:
    • Metka Penko Natlačen, Gospodarska zbornica Slovenije
    • Staša Pirkmaier, Obrtna zbornica Slovenije
    • Lina Fratnik Andrić, Združenje delodajalcev Slovenije
    • Danica Novak, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije
  • predstavniki sindikatov:
    • Matija Drmot, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
    • Aljoša Čeč, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM
    • Judita Belhar, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije
    • Evelin Vesenjak, Neodvisnost, Konfederacija novih sindikatov Slovenije
    • Jože Skubic, Slovenska zveza sindikatov ALTERNATIVA
    • Marjan Kastelec, Zveza delavskih sindikatov Slovenije – SOLIDARNOST.
    • Staša Curk Accetto, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije.

V skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uredbo o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov ter Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi so bili s 1. 1. 2006 izpolnjeni pogoji, da lahko delodajalci pri komisiji začnejo postopke za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi delovnim invalidom in invalidom, ki nimajo statusa delovnega invalida, v skladu s 116. členom Zakona o delovnih razmerjih, v zvezi s 102. in 103. členom ZPIZ-1 ter 40. členom ZZRZI.

Ne glede na uveljavitev ZPIZ-2 se določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec odpove brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi le, če so podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe in če utemeljenost teh razlogov ugotovi komisija, hkrati s tem, da delodajalec objektivno ne more zagotoviti invalidu drugega ustreznega dela (mnenje komisije je procesna predpostavka v postopku za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe).

 Po 1.1.2018 začne predlagatelj postopek za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi s predlogom, ki ga vloži pri Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na območju katere ima sedež.

Seznami območnih služb so objavljeni na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. (https://www.ess.gov.si/o_zrsz/naslovi_in_uradne_ure).

Predlogu je treba priložiti delovno dokumentacijo, s katero delodajalec dokazuje resnost in utemeljenost odpovednih razlogov oziroma podlag.

Za delovno dokumentacijo, ki jo delodajalec priloži k predlogu, po 4. členu Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi šteje:

  • izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • veljavna pogodba o zaposlitvi
  • podpisano obvestilo zavarovanca, da je seznanjen z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
  • dokazilo o ugotovljeni invalidnosti oziroma telesni okvari (to so ustrezni dokumenti, navedeni v 8. členu Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/2005 in 45/2005, 53/2012)
  • dokumentacija, ki obsega podatke o zahtevah za zaposlitev pri delodajalcu (splošni akt delodajalca, ki določa pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma akt o sistemizaciji delovnih mest, izpis iz izjave o varnosti z oceno tveganja)
  • dokazila o spremembah organiziranega delovnega procesa glede na prejšnje stanje, če gre za spremembe organiziranega delovnega procesa
  • program razreševanja presežnih delavcev, če gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov
  • dokazila oziroma obrazložitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu oziroma poslovnega razloga ter vpliva invalidnosti glede na možnost zagotavljanja drugega delovnega mesta invalidu pri zavarovančevem delodajalcu oziroma pri drugem delodajalcu.

Ugotovitve in predlog Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki so, po 4. členu Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi sestavni del delovne dokumentacije, po izvedenem postopku zavod pošlje Komisiji, skupaj s predlogom delodajalca in k predlogu priloženo dokumentacijo.

Postopek je uveden, ko Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme predlog predlagatelja z delovno dokumentacijo in ugotovitve s predlogom Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Komisija lahko od delodajalca pridobi tudi dodatno dokumentacijomnenje Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo ali dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije ZPIZ-a, za razjasnitev dejanskega stanja pa lahko zahteva od delodajalca, zavarovanca, ZPIZ-a, ZRSZ, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, centrov za socialno delo ter drugih državnih organov in organizacij tudi druge potrebne podatke, potrdila in dokazila.   

Komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije z ugotovitvami in predlogom ZRSZ in ga posreduje delodajalcu in invalidu. Če se začne postopek na zahtevo ZPIZ-a ali ZRSZ posreduje mnenje tudi njima. Odločitev komisije je dokončna.

Hkrati opozarjamo, da pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi invalidu odpoveduje delodajalec, ki je dolžan že o nameravani redni odpovedi pisno obvestiti invalidaob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ga (po drugem odstavku 87. člena ZDR-1) opozoriti na:

  • njegove pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti
  • če je delovni invalid - na pravice iz invalidskega zavarovanja (pravice do nadomestil iz invalidskega zavarovanja po izteku pravic za primer brezposelnosti) in
  • na pravno varstvo.

V primerih, ko nameravajo delodajalci odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcem pred upokojitvijo predlagamo, da po 3. odstavku 114. člena ZDR-1 pred vložitvijo predloga preverijo tudi datum izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:

  • obrazec (Vloga za pridobitev podatkov na podlagi 3. odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih)

Dokumenti:

Poročila:

Statistika (stanje zadev na komisiji)

Iskalnik