Obnovljivi viri energije v Sloveniji

Prednosti obnovljivih virov energije

Obnovljivi viri energije (OVE) lokalno zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov energije in povečujejo energetsko varnost, poleg tega pa industrija OVE kot eden najhitreje rastočih sektorjev spodbuja zaposlenost in razvoj podeželja. 

V primerjavi s fosilnimi gorivi pri rabi energije iz OVE nastajajo manjše emisije toplogrednih plinov, kar prinaša pozitivne učinke na kakovost okolja. Okolju prijaznejše in učinkovitejše tehnologije rabe OVE privlačijo investicije za obnovo zastarelih tehnologij za pridobivanje energije.

Razpršenost in dostopnost OVE omogoča boljšo uskladitev energije z lokalnimi potrebami. S povečevanjem uporabe postajajo OVE cenovno konkurenčni fosilnim gorivom.

Obnovljivi viri energije v Sloveniji

Najpomembnejši obnovljiv vir energije v državi je lesna biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih pa je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. K povečani porabi obnovljivih virov energije bodo poleg navedenih virov energije dodatno prispevali potenciali energije vetra in geotermalne energije.

Slovenija nima razvitega trga z biogorivi. Slovenija zagotavlja biogoriva (tako kot tekoča fosilna goriva za promet) na trgu EU in nima omembe vrednih kmetijskih površin, ki se uporabljajo za proizvodnjo surovin za biogoriva.

Pri politiki biogoriv je ključno uveljavljanje prihranka emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz prehoda na biogoriva. Z upoštevanjem emisij toplogrednih plinov so ocenjeni prihranki pri rabi biogoriv »prve generacije«, to je biogoriv iz poljščin, relativno nizki ali jih sploh ni. V prihodnosti predvidevamo okrepljeno spodbujanje razvoja biogoriv »druge« ali »tretje generacije« iz neživilskih surovin, kot so lesni ostanki pri predelavi gozdne biomase, odpadki ali slama. Biogoriva »druge« ali »tretje generacije« zaradi večje dostopnosti do gozdne biomase za Slovenijo predstavljajo veliko razvojno priložnost.

Nacionalni cilji rabe obnovljivih virov energije do leta 2030

Slovenija ima zastavljen krovni nacionalni cilj do leta 2030 doseči najmanj 27 odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije. Skladno z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) so za leto 2030 določeni tudi sektorski ciljni deleži OVE v bruto končni rabi energije:

• sektor toplota in hlajenje = 41,4 odstotke
• sektor električna energija = 43,3 odstotke
• sektor promet = 20,8 odstotkov (delež biogoriv je vsaj 11 odstotkov).

Zaradi zahtevnosti doseganja skupnega cilja glede OVE si je Slovenija zastavila še druge cilje v naslednjih sektorjih:

• vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) ter prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje najpozneje do leta 2023;
• 1,3 odstotke letno povečanje deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju v industriji, vključno z odpadno toploto in hladom (prednostna usmeritev pri izrabi);
• vsaj 30 odstotni delež OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji;
• 1 odstotek letno povečanje deleža OVE ter odvečne toplote in hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja;
• do leta 2021 vzpostaviti spodbujevalni zakonodajni okvir za hitrejši razvoj skupnosti na področju izrabe energije iz obnovljivih virov (skupne elektrarne) in ciljno usmerjanje investicij v OVE na območja, kjer niso potrebna večja dodatna vlaganja v omrežje.

Slovenija že ima sprejet obsežen nabor ukrepov energetsko podnebne politike. Za doseganje zahtevnih ciljev NEPN bo potrebno nadaljevanje izvajanja že sprejetih ukrepov, njihova nadgradnja in razširitev ter sprejetje dodatnih ukrepov. Posebna pozornost bo  namenjena spremljanju izvajanja ukrepov ter ustrezno prilagajanje in izboljševanje posameznih instrumentov. Za doseganje krovnega cilja OVE bo poleg obstoječih ukrepov nujno potrebno uvesti dodatne ukrepe.

Ključni ukrepi zajemajo: 

• shema finančnih podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in v SPTE (javni pozivi Agencije za energijo),
• pospešena priprava prostorskih načrtov za energetsko infrastrukturo državnega pomena, ki izkorišča OVE,
• proaktivna vloga države pri identifikaciji in prostorskem umeščanju okoljsko sprejemljivih lokacij za izkoriščanje hidro in vetrne energije,
• možnost pridobitve ugodnih kreditov s strani Eko sklada, ter nepovratnih sredstev s strani Eko sklada in pristojnega ministrstva za energijo,
• sofinanciranje daljinskih sistemov na lesno biomaso, ki uporabljajo najnovejše tehnologije,
• proizvodnja in injiciranje plinov iz OVE (na primer vodik in sintetični metan) v plinovodne sisteme.

Povezane vsebine

• Podporna sheme OVE in SPTE
• Operativni izvajalec podporne sheme
• Kontaktna točka OVE
• Umeščanje proizvodnih naprav na OVE na prednostnih območjih
• Kartiranje območij za uvajanje OVE
• Prispevek za obnovljive vire energije
• Deklaracija za proizvodne naprave električne energije iz OVE in SPTE
• Statistične časovne vrste - Proizvodnja električne energije iz OVE in SPTE