O osnovni šoli

Trajanje

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in traja devet let.

Otroci se v 1. razred osnovne šole vpišejo v koledarskem letu, ko dopolnijo 6 let. Tako otroci v prvi razred osnovne šole vstopajo stari od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev. Z vključitvijo postanejo učenci.

Otroku se lahko za največ eno leto odloži šolanje.

Ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, učenec ne more biti izključen iz šole, lahko pa je zaradi učnih ali vzgojnih razlogov prešolan na drugo šolo.

Učenci zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno dokončajo deveti razred. Učenec izpolni osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.

Dostopnost

Starši lahko izberejo, ali se bo njihov otrok šolal v javni ali zasebni osnovni šoli ali se bo izobraževal doma.

Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, in ta šola je dolžna otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka, če ta šola s tem soglaša.

Osnovnošolsko izobraževanje je zaradi široko razvejane mreže osnovnih šol dostopno vsem prebivalcem. Vsi otroci, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji. Javne osnovne šole so del javne mreže osnovnih šol; ta vsem otrokom zagotavlja, da hodijo v šolo čim bližje svojemu domu. Lokalne skupnosti ob ustanovitvi vsaki osnovni šoli določijo šolski okoliš. Starši vpišejo otroka v osnovno šolo v okolišu, v katerem otrok prebiva. Lahko pa ga prepišejo tudi na drugo šolo.

Šole skupaj z občino organizirajo brezplačni prevoz za učence, katerih prebivališče je od šole oddaljeno več kot 4 km. Ne glede na oddaljenost učenčevega prebivališča od osnovne šole pa pravica do brezplačnega prevoza pripada učencem 1. razreda, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. Za učence, ki čakajo na prevoz domov, šola organizira varstvo.

Na šolah se ustanovi učbeniški sklad, iz katerega si učenci lahko sposodijo učbenike in gradiva, ki jih potrebujejo pri izobraževanju.

V javnih šolah ni dovoljeno izvajati verouka (ali konfesionalnega pouka religije s ciljem vzgajati za to religijo) in verskih obredov, saj so po ustavi verske skupnosti in država ločene. Izjemoma lahko minister na predlog ravnatelja v prostorih šole izven pouka dovoli verouk ali konfesionalni pouk religije, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov.

Organizacija

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto. Pouk poteka do 24. junija, za učence 9. razreda pa do 15. junija.

Šolsko leto je razdeljeno na dve ocenjevalni obdobji.

Poleg poletnih počitnic imajo učenci še jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice, ki trajajo praviloma po 1 teden. Pouka prosti dnevi so tudi državni prazniki. Učenci imajo lahko še dodatnih 5 prostih dni po lastni izbiri.

Učenci imajo z zakonom določeno največjo tedensko obremenitev.

Pouk poteka 5 dni tedensko, od ponedeljka do petka, v soboto le izjemoma. Pouk v vseh šolah poteka dopoldne in se ne sme začeti pred 7.30 uro zjutraj.

Ura pouka traja 45 minut. Šola z urnikom razporedi pouk predmetov za posamezni dan v tednu.

Šola lahko del pouka izvede v šoli v naravi. Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni izven prostora šole. Za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, osnovna šola v tem času organizira primerljive dejavnosti. Organizatorka šole v naravi je šola. Šola opredeli vsebino, izvedbo in financiranje posamezne šole v naravi v svojem letnem delovnem načrtu. Kot šolo v naravi se štejejo tudi raziskovalni, športni tabori in podobno.

Pred poukom se za učence 1. razreda organizira jutranje varstvo, po pouku pa se učenci od 1. do 5. razreda lahko vključijo v podaljšano bivanje, kjer se učijo, naredijo naloge, se igrajo in sodelujejo v različnih dejavnostih.

Pred ali po pouku imajo učenci višjih razredov enkrat tedensko uro oddelčne skupnosti. Za učence vseh razredov šola praviloma po pouku izvaja tudi neobvezni dopolnilni in dodatni pouk ter interesne dejavnosti.

Oblikovanje razredov, oddelkov, skupin

Osnovna šola se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, vsako sestavljajo po trije razredi.

V posameznem razredu so praviloma učenci iste starosti. Učenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke, v manjših šolah so oblikovani kombinirani oddelki, v katerih so učenci dveh ali več razredov.

V oddelku je lahko največ 28 učencev. Za oddelke v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom, za oddelke, ki vključujejo učence s posebnimi potrebami ali učence Rome, in kombinirane oddelke veljajo nižja merila.

Da se učitelj s snovjo lažje prilagaja učencem glede na njihove zmožnosti, se za učence pri posameznih predmetih pouk lahko izvaja v manjših učnih skupinah.

Zaradi zagotavljanja varnosti se učenci od 6. razreda naprej delijo v manjše skupine pri gospodinjstvu, športu, tehniki in tehnologiji, likovni umetnosti in nekaterih izbirnih predmetih.

Učenci s posebnimi potrebami

V program osnovne šole vključujemo učence s posebnimi potrebami, ki po mnenju komisije za usmerjanje lahko dosegajo standarde osnovnošolskega programa, če jim omogočimo dodatno strokovno pomoč ter ustrezno prilagodimo izvajanje pouka, časovno razporeditev in način preverjanja znanja.

Učni jezik

Učni jezik je slovenski, italijanska in madžarska narodna skupnost imata na narodno mešanih območjih pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku.

Sodelovanje s starši

Osnovne šole oblikujejo svete staršev, ki so posvetovalni organ. Sestavljeni so iz predstavnikov staršev posameznega oddelka, ki jih starši izvolijo na roditeljskem sestanku.

Svet staršev lahko predlaga nadstandardne programe, sodeluje pri nastajanju predlogov programa razvoja šole, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni in predpisi.

Selitev učenca v tujino

V kolikor se šoloobvezen otrok preseli v drugo državo, kjer ima formalno urejeno prebivališče, veljajo pogoji, ki jih določajo predpisi te države. Slovenska zakonodaja ne ureja pogojev za izobraževanje otrok v drugih državah, ker v primeru vključitve otroka v druge izobraževalne sisteme veljajo njihovi predpisi. Naši predpisi posebej ne zahtevajo, da bi morali starši, ki imajo otroka vključenega v naš sistem, osnovno šolo obvestiti o nameravanem šolanju otrok v drugi državi. Kljub temu pa je to zaradi nadzora nad osnovnošolskim izobraževanjem šoloobveznih otrok in glede na določbe 102. člena Zakona o osnovni šoli potrebno opraviti.

Glede nameravanega osnovnošolskega izobraževanja v tujini starši obvestijo šolo matičnega šolskega okoliša, torej tam, kjer imajo formalno urejen bivalni status.

Izobraževanje na domu

Če se starši odločijo, da bodo svojega otroka izobraževali na domu, morajo najpozneje do 16. avgusta tekočega šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo, na katero je otrok vpisan.  Med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu ni možno uveljavljati. Starši z izbiro izobraževanja na domu prevzamejo obveznosti za izvedbo izobraževanja svojega otroka.

Učenec, ki se izobražuje na domu, je vpisan na določeno osnovno šolo in ima status učenca ter se vodi v šolski dokumentaciji kot učenec, ki je vključen v oddelek posameznega razreda. Pogoji za osebe, ki otroka izobražujejo na domu, niso predpisani niti jim v ta namen niso zagotovljena javna sredstva.

Osnovna šola staršem, ki se odločijo, da bodo izobraževali svojega otroka na domu, ob začetku šolskega leta predstavi cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred. Osnovna šola starše sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca ter izvede ocenjevanje znanja v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar. Osnovna šola starše sproti obvešča o načinu ocenjevanja znanja učenca.

Učenec, ki se izobražujejo na domu, je glede ocenjevanja znanja po številu predmetov, iz katerih se ocenjuje njegovo znanje, izenačen z učenci, ki se izobražujejo v šoli. Znanje učenca, ki se izobražuje na domu, se ocenjuje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se učenec izobražuje. Učenec, ki se izobražuje na domu, se je ocenjevanja znanja dolžan udeležiti. Ocenjevanje znanja se izvaja v prostorih osnovne šole, v katero je učenec vpisan. Učenec opravlja ocenjevanje znanja pred izpitno komisijo, ki oceni njegovo znanje iz predmetov glede na posamezni razred javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se učenec izobražuje. Učenec, ki pri prvem ocenjevanju ne dosega minimalnih standardov znanja oziroma je ocenjen negativno pri posameznem predmetu, ima možnost enega ponovnega ocenjevanja. Pravico do ponovnega ocenjevanja ima zgolj učenec, ki se je ocenjevanja tudi udeležil; učenec, ki se ocenjevanja znanja ni udeležil v predpisanih rokih, nima pravice do ponovnega ocenjevanja znanja v datumih, ki jih je šola določila za ponovno ocenjevanje znanja. Če učenec, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. V tem primeru starši pravice do izobraževanja učenca na domu v naslednjih razredih ne smejo več uveljavljati. Če učenec 9. razreda, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, lahko opravlja popravni izpit ali 9. razred ponavlja.

Za učenca, ki se izobražujejo na domu, glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila, kot za ostale učence.

Medletnega ocenjevanja znanja za učenca, ki se izobražuje na domu, šolska zakonodaja ne predvideva, niti ni predvideno, da bi osnovna šola učencu posredovala učna gradiva, ki jih pripravljajo učitelji (na primer: preizkusi znanja, učni listi, dostop do gradiv v e-učilnicah).  

Učenec, ki se izobražuje na domu, opravlja tudi nacionalno preverjanje znanja.

Če se učenec izobražuje na domu, ni predvideno, da bi se izobraževanje na domu izvajalo tako, da bi bil občasno prisoten pri pouku oziroma bi se udeleževal dejavnosti, ki jih v skladu z letnim delovnim načrtom organizira osnovna šola (na primer: dnevi dejavnosti, šola v naravi, pevski zbor). Ne glede na navedeno pa se učenec lahko udeleži tekmovanj, priprav na tekmovanja pa osnovna šola zanj ni dolžna izvajati.

Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, omogoči izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita ter obvesti starše o terminih obveznih zdravniških pregledov, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenjih. Osnovna šola posameznih vsebin, ki se nanašajo na pripravo za kolesarski izpit, učencu, ki se izobražuje na domu, ne zagotavlja.

Osnovna šola plavalnega tečaja za učenca, ki se izobražuje na domu, ne zagotavlja. Plavalne vsebine, s tem pa tudi plavalni tečaj, so del programa veljavnega učnega načrta, katerega izvedbo za učenca, ki se izobražuje na domu, v skladu z odločitvijo za izobraževanje na domu, poskrbijo starši.

Šolska prehrana ter s tem povezana subvencija za šolsko prehrano učencu, ki se izobražuje na domu, ne pripada.

Osnovna šola, na katero je otrok vpisan, ob koncu pouka v šolskem letu izda spričevalo, ki je javna listina. Ob koncu pouka osnovna šola učencu, ki je opravil kolesarski izpit, izda javno listino – kolesarska izkaznica. Učencu, ki se izobražuje na domu, osnovna šola izda tudi druge listine (obvestila in potrdila), ki se nanašajo na ocenjevanje znanja in izobraževanje učenca (na primer obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja, potrdilo o šolanju).

Če se starši odločijo za izobraževanje svojega otroka na domu, se predpostavlja, da bo učenec v ta način izobraževanja vključen skozi celo šolsko leto. V primeru, da starši med šolskim letom izobraževanje učenca na domu prekinejo, pa je vključitev učenca v izobraževanje v šoli mogoča le do začetka rokov za ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določenih v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. O prekinitvi izobraževanja na domu so starši dolžni šolo obvestiti pisno. V primeru prekinitve izobraževanja na domu in posledično vključitve učenca v izobraževanje v šoli, z vključitvijo v redni režim izobraževanja za njihovega otroka od vključitve dalje veljajo enaka pravila kot za ostale učence (glede prisotnosti pri pouku, preverjanja in ocenjevanja znanja ter napredovanja).