Nacionalni ekosistem za umetno inteligenco

Nacionalna strategija za umetno inteligenco do leta 2030

Slovenija je maja 2021 sprejela Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (NpUI 2025), ki je prvič celovito opredelil strateške usmeritve, institucionalne vloge in sodelovanje ključnih deležnikov na področju UI v Sloveniji. Program je postavil temelje za spodbujanje raziskav, inovacij in uvajanja UI ter uvedel instrumente in mehanizme, ki podpirajo celotni življenjski cikel rešitev - od ideje in prototipa do uvedbe v prakso.  

V zadnjih letih se je okolje UI izrazito spremenilo - zlasti zaradi generativne UI, hitrega razvoja temeljnih modelov in računske infrastrukture, globalne tekme za prevlado v UI ter nastanka naprednih regulativnih okvirov. Zato je bila pripravljena Nacionalna strategija umetne inteligence do leta 2030 (NsUI 2030), ki nadgrajuje dosedanji okvir in določa usmeritve za usklajen, odgovoren in vključujoč razvoj ter uporabo UI v Sloveniji do leta 2030.  

Vizija do leta 2030 je usmerjena v krepitev lastnih zmogljivosti in zmanjšanje odvisnosti od komercialnih ponudnikov, ob hkratnem varovanju in razvoju slovenskega jezika ter kulturne identitete.  

Jedro strategije tvori pet strateških ciljev:

• razvoj suverene in zaupanja vredne UI
• povečanje uporabe UI v gospodarstvu, znanosti, javnem sektorju in civilni družbi
• razvoj slovenskega znanja, inovacij in ekosistema UI
• zagotovitev varnosti, obrambe in odpornosti z UI ter
• okrepitev mednarodne vpetosti in ugleda Slovenije na področju UI.  

Uresničevanje ciljev podpirajo horizontalni gradniki nacionalnega ekosistema UI: podatkovna in računska infrastruktura, podatki, programska infrastruktura, kompetence in talenti, etika in regulacija ter podporno okolje.  

Za učinkovito izvajanje strategije je predvidena pregledna upravljavska struktura, ki vključuje pregledno in ciljno usmerjeno vodenje z mesta Ministrstva za digitalno preobrazbo ter okrepljeno vlogo opazovalnice za UI in posvetovalnih mehanizmov, s ciljem boljše koordinacije, medresorskega usklajevanja in spremljanja napredka.  

NsUI 2030 se bo izvajala prek akcijskih načrtov, ki bodo opredelili konkretne ukrepe, nosilce, časovnice, vire financiranja in kazalnike uspešnosti.  

Pričakovani učinki NsUI 2030 so predvsem krepitev raziskav in inovacij, večja konkurenčnost gospodarstva, izboljšanje kakovosti in dostopnosti javnih storitev, povečanje varnosti in odpornosti digitalnih sistemov ter krepitev zaupanja v UI - ob uporabi UI kot orodja za družbeni in gospodarski razvoj ter večjo blaginjo. 

Slovenska tovarna umetne inteligence

Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) je nacionalna pobuda za krepitev ekosistema umetne inteligence v Sloveniji kot del širše evropske strategije in pobude EuroHPC JU, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska komisija. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov. Projekt je namenjen vzpostavitvi napredne infrastrukture za umetno inteligenco (UI) in visokozmogljivo računalništvo (HPC), združitvi ključnih akterjev ter pospeševanju uporabe UI v industriji, raziskavah in javnem sektorju.  

Jedro SLAIF predstavlja novi superračunalnik, optimiziran za UI, ki bo nameščen v naprednem podatkovnem centru Arnes pri Dravskih elektrarnah v Mariboru. Ta sistem bo do leta 2027 nadomestil obstoječi Vega sistem in bo zagotavljal izjemne zmogljivosti s podporo obnovljivih virov energije. Infrastruktura bo omogočala enostaven dostop podjetjem, raziskovalcem in javnim organizacijam do računalniških kapacitet ter podatkovnih virov.  

Projekt združuje širok konzorcij partnerjev, med katerimi so Inštitut “Jožef Stefan” (koordinator), Arnes, univerze (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Primorska, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto), Inštitut informacijskih znanosti, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. SLAIF gradi most med akademsko sfero, industrijo in javnim sektorjem ter deluje kot točka dostopa za podporo, infrastrukturo, orodja in usposabljanja na področju UI v povezavi z visokozmogljivim računalnikom.  

Cilji SLAIF vključujejo pospešitev uvajanja AI v gospodarstvo, razvoj novih rešitev na področjih zelenega prehoda, zdravja in biotehnologije, digitalne družbe ter AI za znanost, spodbujanje inovacij in konkurenčnosti ter krepitev znanj in kompetenc v Slovenskem prostoru. Pobuda ponuja podporne storitve, dostop do predpripravljenih modelov, podatkovnih virov, svetovanje in izobraževanja, kar znižuje prag za uporabo AI zlasti med malimi in srednjimi podjetji ter omogoča razvoj naprednih aplikacij in storitev.  

SLAIF tako predstavlja ključen infrastrukturni in strateški projekt, ki bo Slovenijo umestil kot regionalnega voditelja v visokozmogljivem računalništvu in umetni inteligenci, z močnim poudarkom na inovacijah, trajnostnem razvoju in digitalni suverenosti.  

Kompetenčni center za umetno inteligenco

Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI) je ukrep za krepitev slovenskega ekosistema umetne inteligence, katerega cilj je prenos vrhunskih znanj, tehnologij in kompetenc v gospodarstvo ter javne ustanove ter podporo inovacijam in konkurenčnosti. KCUI deluje kot osrednje nacionalno stičišče strokovnjakov, tehnologij, storitev in informacij s področja umetne inteligence. S spodbujanjem uporabe UI, krepitvijo znanj ter razvojem podporne infrastrukture bo center prispeval k razvoju celotne verige vrednosti na področju umetne inteligence v Sloveniji. 

Za vzpostavitev in delovanje KCUI je v obdobju 2025–2029 predvidenih 3,6 milijona evrov. Na ukrepu sodelujejo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za obrambo. Razpis za KCUI je izvedel ARIS, izbran pa je bil konzorcij raziskovalnih, akademskih in gospodarskih organizacij pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije. V konzorciju so Gospodarska zbornica Slovenije, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za elektrotehniko in Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza na Primorskem -Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza v Novi Gorici, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Inštitut Jožef Stefan in Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. 

Ključne aktivnosti KCUI vključujejo vzpostavitev podpornega okolja za umetno inteligenco z oblikovanjem centraliziranega informacijskega vozlišča, ki bo podjetjem zagotavljalo dostop do aktualnih informacij o izobraževanjih, projektih, raziskavah, trendih in dobrih praksah prek digitalne platforme in e-novičnika. Hkrati bo KCUI povezoval ključne deležnike, vzpostavil mrežo ponudnikov svetovalnih storitev za uvajanje UI ter spremljal mednarodne trende z namenom stal centraliziranega informacijskega vozlišča za UI, strokovno podporo podjetjem in javnemu sektorju. KCUI ima nalogo vzpostaviti platformo za prenos znanj, svetovanje in prenos dobrih praks. Poseben poudarek je na povezovanju deležnikov na nacionalni in mednarodni ravni, krepitvi sodelovanja z raziskovalno infrastrukturo ter promociji slovenskih UI rešitev.  

Evropska digitalna inovacijska središča

Evropska digitalna inovacijska stičišča (EDIH-i) Slovenije pomembno prispevajo k digitalni preobrazbi malih in srednje velikih podjetij. Projekta DIGI-SI in SRC-EDIH sta v zadnjih treh letih vzpostavila trdno podporno okolje, ki organizacijam omogoča dostop do vrhunskega znanja, testnih okolij ter specializiranih usposabljanj. EDIH-i združujejo prednosti regionalne prisotnosti in priložnosti, ki so na voljo vseevropskemu omrežju. 

EDIH-i so postali stabilno podporno okolje, ki učinkovito povezuje raziskovalno sfero in gospodarstvo z namenom hitrejšega digitalnega preoblikovanja malih in srednje velikih podjetij.  Njihov prispevek vključuje: 

• Ocene digitalne zrelosti organizacij.
• Zagotavljanje dostopa do tehničnega strokovnega znanja.
• Testiranje naprednih tehnologij pred dejansko investicijo (»test before invest«).
• Pomoč pri zagotavljanju inovacijskih storitev kot so finančno svetovanje, usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti, ki so osrednjega pomena za uspešno digitalno preobrazbo.

Zakon o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI)

Zakon o izvajanju uredbe (EU) o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci v slovenski pravni red implementira evropsko uredbo - Akt o umetni inteligenci. Zakon določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Akta o umetni inteligenci ter prekrške in globe v zvezi z izvajanjem Akta o umetni inteligenci. Zakon ureja tudi ustanovitev nacionalnega sveta za etiko v umetni inteligenci in določa ukrepe za izvajanje Akta o umetni inteligenci. Z zakonom je tako na nacionalnem nivoju vzpostavljejn celovit pravni okvir za razvoj in uporabo umetne inteligence, z namenom spodbujanja inovacij, ob hkratnem zasledovanju ciljev kot so varovanje zdravja, varnosti in temeljnih pravice ljudi.  

Zakon določa, da so za priglasitvene organe pristojni ministrstvo, pristojno za trg, ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, ministrstvo, pristojno za zdravje, Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo. Ti organi so odgovorni za vzpostavitev in izvajanje postopkov za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za njihovo spremljanje, pri čemer opravljajo izključno naloge imenovanja in priglasitve organov za nadzor skladnosti, to je priglašenih organov. Slovenska akreditacija ob tem preverja in spremlja, ali so organi za ugotavljanje skladnosti oziroma bodoči priglašeni organi ustrezno usposobljeni, neodvisni ter ali delujejo v skladu z mednarodnimi standardi.

Zakon dalje določa organe za nadzor trga, in sicer Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Informacijskega pooblaščenca (IP), Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), Banko Slovenije in Tržni inšpektorat (TIRS), opredeljuje njihove pristojnosti ter ureja pravno podlago za koordinacijski sosvet organov za nadzor trga. Naloga organov za nadzor trga je nadzor nad dejansko uporabo sistemov UI v praksi in ukrepanje ob kršitvah.

Zakon dalje določa, da AKOS opravlja naloge enotne kontaktne točke po Aktu o umetni inteligenci, da je pristojni organ za vzpostavitev regulativnih peskovnikov za UI ter da vodi evidenco visokotveganih sistemov UI na področju kritične infrastrukture, ki jo je potrebno vzpostaviti na nacionalnem nivoju. Zakon opredeljuje tudi pravno podlago za vzpostavitev vstopne točke za zagotavljanje podpore pri AKOS (t. i. Helpdesk).

Zakon podeljuje pristojnost za izvajanje nadzora nad zahtevami in obveznostmi priglašenih organov in nad izvajanjem nadzora nad zagotavljanjem pismenosti na področju umetne inteligence Inšpekciji za informacijsko družbo.  

Zakon nedvomno prispeva k boljšemu nadzoru nad uporabo umetne inteligence, zaščiti temeljnih pravic in krepitvi pravne varnosti.