Skoči do osrednje vsebine

Eden od pomembnih ciljev skupne kmetijske politike je izboljšanje okoljske učinkovitosti z obvezno "zeleno komponento" neposrednih plačil, ki podpira uporabo kmetijskih praks z ugodnim vplivom na podnebje in okolje. V ta namen morajo države članice uporabiti 30 % nacionalne zgornje meje za neposredna plačila.

Ukrepi zelene komponente

Diverzifikacija kmetijskih rastlin: namenjena je predvsem preprečevanju monokultur in izboljšanju kakovosti tal.

Površine z ekološkim pomenom (PEP): uvajajo se z namenom ohranitve in izboljšanja biotske raznovrstnosti. Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo na ornih zemljiščih ki jih imajo v uporabi, zagotoviti 5 % delež površin z ekološkim pomenom na ornih zemljiščih.

Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja v območju Natura 2000: pomembno je z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, ohranjanja habitatov in sekvestracije ogljika.

Zavezanci za izvajanje kmetijskih praks zelene komponente

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, mora od leta 2015 dalje na vseh svojih upravičenih kmetijskih površinah izvajati kmetijske prakse iz naslova zelene komponente. Katere kmetijske prakse mora izvajati, je odvisno od obsega in vrste kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva.

Iz izvajanja obveznosti kmetijskih praks iz naslova zelene komponente so izvzeti nosilci tistih kmetijskih gospodarstev, ki so v celoti vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja ali pa je v preusmeritvi v ekološko kmetovanje. V tem primeru se ekološko kmetovanje šteje kot izvajanje vseh obveznosti zelene komponente.

Če je v ekološkem kmetovanju le del površin, je nosilec kmetijskega gospodarstva izvzet le za ta del površin. Iz izvajanja obveznosti kmetijskih praks iz naslova zelene komponente so izvzeti tudi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v shemo za male kmete.

Višina plačila za zeleno komponento

Plačilo za kmetijske prakse iz naslova zelene komponente se nosilcu kmetijskega gospodarstva za tekoče leto izračuna tako, da se skupna vrednost plačilnih pravic, ki jih je za tekoče leto aktiviral, množi z določenim odstotkom. Ta odstotek velja za vse nosilce kmetijskih gospodarstev v posameznem letu. Vsako leto ga določi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot količnik med letno ovojnico za zeleno komponento in skupno vrednostjo vseh plačilnih pravic, ki se aktivirajo v tekočem letu.

Slovenija se je odločila za ta način določitve višine plačila in ne za enotno višino za vse nosilce kmetijskih gospodarstev zato, da bi se zagotovil postopen prehod na novi sistem neposrednih plačil.

Diverzifikacija kmetijskih rastlin

Izvajati jo morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo najmanj 10 ha njivskih zemljišč.  Tisti, ki imajo manj kot 10 ha njiv, niso dolžni izvajati diverzifikacije, a so do plačila zelene komponente vseeno upravičeni. Najmanjša orna površina, ki se upošteva pri izračunu/zagotavljanju deležev kmetijskih rastlin za namen diverzifikacije, znaša 0,01 ha.

V okviru kmetijske prakse "diverzifikacija kmetijskih rastlin" mora nosilec kmetijskega gospodarstva:

  • kadar njegovo orno zemljišče predstavlja od 10 ha do vključno 30 ha ornih zemljišč, na teh zemljiščih zagotoviti vsaj dve različni kmetijski rastlini, pri tem pa glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več kot 75 % ornega zemljišča;
  • kadar njegovo orno zemljišče predstavlja več kot 30 ha ornih zemljišč, mora na teh zemljiščih zagotoviti vsaj tri kmetijske rastline, pri tem pa glavna kmetijska rastlina ne sme zajemati več kot 75 % ornega zemljišča, dve glavni kmetijski rastlini skupaj pa ne več kot 95 % ornega zemljišča;
  • kadar pa je več kot 75 % ornega zemljišča preraščeno s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali je v prahi, v tem primeru glavna kmetijska rastlina na preostali orni površini ne sme zajemati več kot 75 % preostalega ornega zemljišča, razen kadar je le-to preraščeno s travo ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali je v prahi.

Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo zagotavljati "diverzifikacijo kmetijskih rastlin" od 7. maja do 31. julija. V tem obdobju morajo na njivskih površinah zagotoviti ustrezno število glavnih kmetijskih rastlin glede na obseg njiv, ki jih obdelujejo. Kot glavna kmetijska rastlina se šteje rastlina, ki bo na njivi pretežni del diverzifikacijskega obdobja.

Kmetijske rastline, ki se upoštevajo za izračun deležev posameznih rastlin za zagotavljanje "diverzifikacije kmetijskih rastlin", se štejejo:

  • rastline, ki se kot samostojne upoštevajo na osnovi rodu opredeljenega v botanični razvrstitvi kmetijskih rastlin, npr. ječmen, pšenica, tritikala, proso, sončnice, rž, koruza, mak, grah, lupina, lan, leča, konoplja, fižol, bob, grašica, ajda, sladkorna pesa, oves;
  • pira (Triticum spelta) se šteje za različno kmetijsko rastlino od kmetijskih rastlin, ki pripadajo istemu rodu;
  • rastline, ki se kot samostojne upoštevajo na osnovi vrste v primeru družin Brassicaceae, Solanaceae in Cucurbitaceea, npr: zelje, cvetača in brokoli, štejejo kot ena rastlina, ker sodijo v isto vrsto družine Brassicaceae;
  • zemljišče v prahi, kar pomeni, da na tej površini ni kmetijske proizvodnje vsaj v času od 1. januarja do 31. julija tekočega leta;
  • trave in druge zelene krmne rastline, to so trave, travno deteljne mešanice in deteljno travne mešanice.

Pri tem se zimska in jara kmetijska rastlina štejeta kot različni kmetijski rastlini (to velja za pšenico, trdo pšenico, piro, horasan pšenica, tritikalo, rž, ječmen, oves, oljno ogrščico, krmno ogrščico, krmno repico, vrtni mak, krmni grah, soržico in mešanico žit).

Na površinah z mešanimi kmetijskimi rastlinami, na katerih se dve ali več vrst kmetijskih rastlin goji v ločenih vrstah, se vsaka vrsta kmetijske rastline šteje kot posamezna vrsta kmetijske rastline, če pokriva vsaj 25 % te površine.

Izjeme glede izvajanja ukrepa diverzifikacije 

Od leta 2018 dalje pri izjemah za diverzifikacijo ni več dodatnega pogoja, da preostali del ornih zemljišč, ki ni namenjen rabam, ki predstavljajo izjemo, ne presega 30 ha.

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima 10 ha in več njivskih zemljišč, je lahko izvzet iz izvajanja ukrepa diverzifikacije v naslednjih primerih:

  • Prva izjema – če je več kot 75 % njegovih ornih površin zemljišče v prahi ali začasno travinje (travinje na njivi) ali namenjeno pridelavi stročnic/metuljnic ali kombinacija obeh navedenih rab ornega zemljišča.
  •  Druga izjema – če je več kot 75 % njegovih upravičenih kmetijskih zemljišč (tu se upoštevajo vse upravičene površine – njive, trajno travinje in trajni nasadi) trajno travinje ali začasno travinje (travinje na njivi) ali v uporabi za pridelavo rastlin, ki rastejo v vodi (npr. vodna kreša) ali kombinacija vseh treh navedenih rab.
  • Tretja izjema - če ima nosilec kmetijskega gospodarstva nova orna zemljišča (v primerjavi z letom poprej) in več kot 50 % prijavljenih ornih površin v letu 2019 ni prijavil na zbirni vlogi v letu 2018 in so vsa orna kmetijska zemljišča, ki so prijavljena na zbirni vlogi v letu 2019, uporabljena za pridelavo različnih kmetijskih rastlin kot v letu 2018.

 

 

Površine z ekološkim pomenom

Kmetijsko prakso morajo izvajati nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo več kot 15 ha ornih zemljišč. Tisti, ki imajo manj kot 15 ha ornih zemljišč, niso dolžni izvajati te prakse, a so do plačila zelene komponente vseeno upravičeni.

Kadar površina ornega zemljišča presega 15 ha, nosilci kmetijskih gospodarstev zagotovijo, da so površine, ki ustrezajo vsaj 5 % ornih zemljišč, ki jih prijavijo na zbirni vlogi, površine z ekološkim pomenom. Najmanjša orna površina, ki se upošteva pri izračunu/zagotavljanju deležev kmetijskih rastlin za namen zagotavljanja deleža površin z ekološkim pomenom, znaša 0,01 ha.

Kot površina z ekološkim pomenom se šteje:

  • zemljišče v prahi;
  • v letu 2018 se je dodala nova vrsta PEP površina v prahi za medonosne rastline. Od setve in v navedenem obveznem obdobju prisotnosti ni dovoljena: uporaba FFS kot agrotehnični ukrep, paša (izjema je čebelja paša) ali spravilo medonosnih rastlin zaradi uporabe za krmo ali hrano. Mulčenje ali košnja brez spravila je dovoljena le, če se nato zagotovi ponovna prisotnost medonosne rastline ali medonosnih rastlin;
  • površine s kmetijskim rastlinami, ki vežejo dušik;
  • površine pod naknadnimi posevki ali podsevki trave.

Izjeme glede zagotavljanja površin z ekološkim pomenom

Velja, da pri izjemah za PEP ni več dodatnega pogoja, da preostali del ornih zemljišč, ki ni namenjen rabam, ki predstavljajo izjemo, ne presega 30 ha.

Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima več kot 15 ha ornih zemljišč, je izvzet iz izvajanja prakse "površine z ekološkim pomenom" v naslednjih primerih:

Prva izjema – če je več kot 75 % njegovih ornih zemljišč zemljišče v prahi ali začasno travinje (travinje na njivi) ali namenjeno pridelavi stročnic/metuljnic ali kombinacija zgoraj navedenih rab ornega zemljišča.

Druga izjema – če je več kot 75 % njegovih upravičenih površin (tu se upoštevajo vse upravičene površine – orno zemljišče, trajno travinje in trajni nasadi) trajno travinje ali začasno travinje (travinje na njivi) ali v uporabi za pridelavo rastlin, ki rastejo v vodi (npr. vodna kreša) ali kombinacija zgoraj navedenih rab ornega zemljišča.

Za vse vrste površin z ekološkim pomenom (PEP), ki so obvezna za kmetijska gospodarstva z več kot 15 ha ornih zemljišč, od leta 2018 dalje velja prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar med drugim zajema tudi prepoved uporabe tretiranih semen.

Konkretno to pomeni:

  • da se na površinah v prahi ne sme uporabljati FFS od 1. januarja do 31. julija tekočega leta;
  • da se pri prahi za medonosne rastline ne sme uporabljati FFS od setve do 15. oktobra tekočega leta oziroma 31. oktobra tekočega leta (odvisno od vrste medonosne rastline);
  • da prepoved rabe FFS velja za površine z rastlinami, ki vežejo dušik, ne le od 7. maja do 30. septembra tekočega leta oziroma tehnološke zrelosti, temveč se prepoved FFS prične z datumom setve oziroma od 1. januarja tekočega leta, če je bila setev opravljena v preteklem letu ali prej, ter zaključi z datumom spravila v tekočem koledarskem letu oziroma 31. decembra tekočega koledarskega leta, če bo spravilo izvedeno v naslednjem koledarskem letu;
  • da so za naknadne posevke FFS prepovedani od 15. avgusta do 16. oktobra tekočega leta, vendar priporočamo, da se prepoved FFS upošteva od setve dalje.

Prepoved uporabe FFS se s pregledi na kraju samem preverja tako, da se preverja:

  • dejansko stanje ornih površin, ki jih je nosilec prijavil kot površine z ekološkim pomenom na zbirni vlogi za tekoče leto;
  • podatke o uporabi FFS, ki jih vodi nosilec KMG v skladu s predpisom o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi(!);
  • račune, s katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik;
  • deklaracije uporabljenega semena oziroma sadik;
  • kopije deklaracij za seme oziroma sadike, ki so pridobljene od drugega KMG.

Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja

Kmetijsko prakso "Ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja" (OOTT) morajo izvajati nosilci kmetijskih gospodarstev, katerih površine se nahajajo na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja in imajo status OOTT. Nosilci tega trajnega travinja ne smejo niti spreminjati v drugo kmetijsko ali nekmetijsko rabo (kamor sodi tudi zaraščanje!) niti preorati. Dopuščeno je le rahljanje tal.

Površine s statusom OOTT (v območjih OOTT) so:

1. površine, ki so pridobile status OOTT z letom 2015 (površine, ki so bile 18. januarja 2015 trajno travinje in so bile kot katerakoli kmetijska površina prijavljene na zbirni vlogi 2015; površine, ki 18. januarja 2015 niso bile prijavljene v RKG, a so bile prijavljene na zbirni vlogi 2015 in ugotovljene kot trajno travinje);

2. vsakoletna posodobitev sloja status OOTT zaradi novih površin trajnega travinja (raba 1300, 1320 ali 1222 – visokodebelni z dvonamensko rabo) v območjih OOTT:

  • ker so prvič vpisane v RKG in prijavljene na zbirni vlogi kot trajno travinje (raba 1300, 1320 ali 1222 – visokodebelni z dvonamensko rabo) ali
  • ker so prvič prijavljene na zbirni vlogi kot trajno travinje (raba 1300, 1320 ali 1222 – visokodebelni z dvonamensko rabo) ali
  • ker so v tekočem letu nastale iz njivskih površin zaradi šestletne zaporedne pridelave trav in drugih zelenih krmnih rastlin in so prijavljene na zbirni vlogi.

Če nosilci kmetijskih gospodarstev površine s statusom OOTT spremenijo ali preorjejo, bodo deležni znižanj izplačil. Prav tako bo moral nosilec najpozneje do oddaje zbirne vloge za naslednje leto zadevne površine ponovno spremeniti v rabo 1300, 1320 ali 1222 – visokodebelni in zatravljeni (razen če gre za okoliščine, na katere nosilec ne more vplivati). Izjemoma se taka površina, ko se zaseje s travo, takoj uvrsti v rabo 1300 (ne šele šesto leto pod travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami).

Nosilci kmetijskih gospodarstev so bili obveščeni o tem, da imajo površine s statusom OOTT, površine s kršitvijo statusa OOTT za leto 2018 in/ali da ima kmetijske površine na območju OOTT, ki bi v določenih primerih lahko postale OOTT.

Iskalnik