Skoči do osrednje vsebine

V Sloveniji smo ob zasledovanju načel trajnostne mobilnosti vzpostavili infrastrukturo za alternativna goriva. To vključuje polnilno infrastrukturo za električna vozila ter polnilno infrastrukturo za vozila na plin. Poleg polnilne infrastrukture s subvencijami spodbujamo tudi nakup vozil na električni pogon.

V skladu z evropsko zakonodajo smo v Sloveniji sprejeli Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. Za alternativna goriva se štejejo električna energija, zemeljski plin (utekočinjen naftni plin – UNP, stisnjen zemeljski plin – SZP in utekočinjen zemeljski plin – UZP), biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2). Na podlagi strategije je bil pripravljen Akcijski program.  Za izvajanje ukrepov akcijskega programa pa je predvideno, da se za vsako leto pripravita pregled izvedenih ukrepov in njihova posodobitev za naslednje dveletno obdobje, ki bo upoštevala spremembe na trgu in spremenjene pogoje.

Akcijski program obsega ukrepe na področju vozil, polnilne infrastrukture in drugih ukrepov, ki omogočajo uresničevanje sprejetih ciljev.

Akcijski program je usmerjen na naslednja področja:

  • spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove  uporabe,
  • finančnih spodbud in davčnih ukrepov,
  • odprave administrativnih ovir,
  • sprememb obstoječe zakonodaje in pripravo novih zakonodajnih aktov,
  • demonstracijskih projektov in
  • pripravo nacionalnih usmeritev in študij.

Prometni okoljski cilji

Indikativni cilji izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005 in danes ter napoved za leti 2020 in 2030.

V letu 2020 V letu 2030
Promet 27% 18%

Ob tem je potrebno poudariti, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil, do leta 2030 pa pričakujemo rast tovornega prometa med 60 in 80 % in potniškega prometa za 30 %.

Če želimo do leta 2030 doseči te cilje, moramo, poleg ukrepov v zvezi z zboljšanjem javnega potniškega prometa, na področju alternativnih goriv do leta 2030 zagotoviti, da bo npr. v strukturi osebnih vozil vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (skupaj skoraj 200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.

K zmanjšanju okoljskega bremena prometa bodo sicer največ pripomogli ukrepi na področju kopenskega prometa, ki se promovirajo v sklopu spodbujanja trajnostne prometne politike. Ključnega pomena pri tem sta zlasti spodbujanje hoje in kolesarskega prometa v naseljih ter promocija in povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa. Vendarle pa to ni dovolj. Ne glede na zavezanost k izvajanju teh ukrepov, je namreč potrebno upoštevati, da razpršena poseljenost Slovenije pomeni, da bo javni prevoz v številnih predelih Slovenije le stežka nadomestil uporabo osebnih vozil. Za doseganje okoljskih ciljev na področju prometa, mora biti Slovenija pri uvajanju alternativnih goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, v čim manjši meri bremenil naše okolje. K zmanjšanju prevoženih kilometrov in s tem izpustov pa bo pripomoglo tudi spodbujanje alternativnih oblik mobilnosti kot so sopotništvo in skupna raba avtomobila.

Polnilnice za alternativna goriva

Cilje, zastavljene v strategiji in ukrepe, sprejete v akcijskem načrtu, zasledujemo tudi s pomočjo spodbujanja uporabe vozil na alternativna goriva.

V letu 2020 je bila javna polnilna infrastruktura za električna vozila do vključno 22 kW dostopna na 474 lokacijah ter polnilna infrastruktura moči večje od 22 KW na 71 lokacijah. S temi polnilnicami že zagotavljamo ustrezno mrežo na jedrnem koridorju evropskega omrežja in dovolj veliko število polnilnic za vozila v Sloveniji.  

Poleg tega je postavljenih 5 polnilnic za stisnjen zemeljski plin (SZP) in sicer  dve v Ljubljani po ena pa na Jesenicah, v Mariboru in Celju. Za utekočinjen zemeljski plin (UZP) je na voljo polnilnica v Sežani. Utekočinjen naftni plin (UNP) je dostopen na 144 polnilnih mestih. V Sloveniji trenutno nimamo polnilnic za 100 % bio-dizel ter vodik.

Vozni park sledi polnilni infrastrukturi. V letu 2021 je bilo v celotnem voznem parku registriranih 5638 baterijskih električnih vozil (BEV) ter 1898 priključnih hibridov (PHEV), 432 vozil na stisnjen zemeljski plin  (SZP),  36 vozil na utekočinjen zemeljski plin (UZP) ter  10161vozil na utekočinjen naftni plin (UNP). Delež električnih vozil v celotnem voznem parku registriranih vozil je v letu 2021 znašal 0,53 % delež vseh vozil na alternativna goriva pa 1,3 %.

Spodbude za nakup vozil na alternativni pogon

Ukrepi, s katerimi v Sloveniji spodbujamo nabavo električnih vozil so subvencije za nakup električnih vozil (EV), ki so tudi oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Davek na motorna vozila izključno na električni pogon (tarifna oznaka 8703 80 in 8711 60) in druga motorna vozila iz tarifne oznake 8703 in 8711 brez izpusta CO2 znaša 0 eurov. Poleg nepovratnih sredstev pa je možno dobiti tudi ugoden kredit za nakup avtomobilov, motornih koles in koles na električni pogon v okviru javnih pozivov Eko sklada (Slovenski okoljski javni sklad).

Za spodbujanje plina v prometu je v veljavi  ukrep znižanja trošarine za zemeljski plin. Zakon o trošarinah (ZTro-1) v desetem odstavku 92. člena določa, da trošarina za zemeljski plin za pogon vozil do 31. 12. 2025 znaša 0,00 eura. Znižani znesek trošarine se uporablja od 23. 6. 2021.

Podrobneje so ukrepi spodbujanja prehoda na alternativna goriva v prometu opisani v sprejetem Akcijskem programu ter v vsakoletnih Poročilih o izvajanju akcijskega programa.

Strategija in akcijski programi v zvezi z alternativnimi gorivi

Projekti

  • Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.