V skladu z evropsko zakonodajo smo v Sloveniji sprejeli Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. Na podlagi strategije je bil pripravljen Akcijski program za obdobje 2018 do 2020.

Akcijski program obsega ukrepe na področju vozil, polnilne infrastrukture in drugih ukrepov, ki omogočajo uresničevanje sprejetih ciljev.

Akcijski program je usmerjen na naslednja področja:

• spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove  uporabe,
• informiranosti in medijskih strategij,
• finančnih spodbud in davčnih ukrepov,
• odprave administrativnih ovir,
• sprememb zakonodaje,
• poklicnega usposabljanja in izobraževanja,
• demonstracijskih projektov in
• priporočil lokalnim skupnostim.

Ob tem je potrebno poudariti, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil, do leta 2030 pa pričakujemo rast tovornega prometa med 60 in 80 % in potniškega prometa za 30 %.

Če želimo do leta 2030 doseči te cilje, moramo, poleg ukrepov v zvezi z zboljšanjem javnega potniškega prometa, na področju alternativnih goriv do leta 2030 zagotoviti, da bo npr. v strukturi osebnih vozil vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (skupaj skoraj 200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.

Akcijski program je usmerjen na naslednja področja:

•  spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove   uporabe,
•  informiranosti in medijskih strategij,
•  finančnih spodbud in davčnih ukrepov,
•  odprave administrativnih ovir,
•  sprememb zakonodaje,
•  poklicnega usposabljanja in izobraževanja,
•  demonstracijskih projektov in
•  priporočil lokalnim skupnostim.

Predlaganih je preko 50 ukrepov, ki lahko le kot celovit sistem zagotovijo, da bodo cilji doseženi. Ukrepi so namreč soodvisni in le kot celota zagotavljajo, da bo Slovenija lahko izpolnila različne zaveze na področju prometa. Predstavljajo optimalne, vendar realne rešitve, ki jih, sicer z velikim angažiranjem in napori, lahko uresničimo.

K zmanjšanju okoljskega bremena prometa bodo sicer največ pripomogli ukrepi na področju kopenskega prometa, ki se promovirajo v sklopu spodbujanja trajnostne prometne politike. Ključnega pomena pri tem sta zlasti spodbujanje peš in kolesarskega prometa v naseljih ter promocija in povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa. Vendarle pa to ni dovolj.

Ne glede na zavezanost k izvajanju teh ukrepov, je namreč potrebno upoštevati, da razpršena poseljenost Slovenije pomeni, da bo javni prevoz v številnih predelih Slovenije le stežka nadomestil uporabo osebnih vozil.