Infrastruktura za alternativna goriva

V skladu z evropsko zakonodajo smo v Sloveniji sprejeli Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. Za alternativna goriva se štejejo električna energija, zemeljski plin (utekočinjen naftni plin – UNP, stisnjen zemeljski plin – SZP in utekočinjen zemeljski plin – UZP), biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2). Na podlagi strategije je bil pripravljen Akcijski program.  Za izvajanje ukrepov akcijskega programa pa je predvideno, da se za vsako leto pripravita pregled izvedenih ukrepov in njihova posodobitev za naslednje dveletno obdobje, ki bo upoštevala spremembe na trgu in spremenjene pogoje.

Akcijski program obsega ukrepe na področju vozil, polnilne infrastrukture in drugih ukrepov, ki omogočajo uresničevanje sprejetih ciljev.

Akcijski program je usmerjen na naslednja področja:

• spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove  uporabe,
• finančnih spodbud in davčnih ukrepov,
• odprave administrativnih ovir,
• sprememb obstoječe zakonodaje in pripravo novih zakonodajnih aktov,
• demonstracijskih projektov in
• pripravo nacionalnih usmeritev in študij.

Ob tem je potrebno poudariti, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil, do leta 2030 pa pričakujemo rast tovornega prometa med 60 in 80 % in potniškega prometa za 30 %.

Če želimo do leta 2030 doseči te cilje, moramo, poleg ukrepov v zvezi z zboljšanjem javnega potniškega prometa, na področju alternativnih goriv do leta 2030 zagotoviti, da bo npr. v strukturi osebnih vozil vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (skupaj skoraj 200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.

K zmanjšanju okoljskega bremena prometa bodo sicer največ pripomogli ukrepi na področju kopenskega prometa, ki se promovirajo v sklopu spodbujanja trajnostne prometne politike. Ključnega pomena pri tem sta zlasti spodbujanje hoje in kolesarskega prometa v naseljih ter promocija in povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa. Vendarle pa to ni dovolj. Ne glede na zavezanost k izvajanju teh ukrepov, je namreč potrebno upoštevati, da razpršena poseljenost Slovenije pomeni, da bo javni prevoz v številnih predelih Slovenije le stežka nadomestil uporabo osebnih vozil. Za doseganje okoljskih ciljev na področju prometa, mora biti Slovenija pri uvajanju alternativnih goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, v čim manjši meri bremenil naše okolje. K zmanjšanju prevoženih kilometrov in s tem izpustov pa bo pripomoglo tudi spodbujanje alternativnih oblik mobilnosti kot so sopotništvo in skupna raba avtomobila.