Skoči do osrednje vsebine

V Sloveniji smo ob zasledovanju načel trajnostne mobilnosti vzpostavili infrastrukturo za alternativna goriva. To vključuje polnilno infrastrukturo za električna vozila ter polnilno infrastrukturo za vozila na plin. Poleg polnilne infrastrukture s subvencijami spodbujamo tudi nakup vozil na električni pogon.

V skladu z evropsko zakonodajo smo v Sloveniji sprejeli Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. Na podlagi strategije je bil pripravljen Akcijski program za obdobje 2018 do 2020.

Akcijski program obsega ukrepe na področju vozil, polnilne infrastrukture in drugih ukrepov, ki omogočajo uresničevanje sprejetih ciljev.

Akcijski program je usmerjen na naslednja področja:

  • spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove  uporabe,
  • informiranosti in medijskih strategij,
  • finančnih spodbud in davčnih ukrepov,
  • odprave administrativnih ovir,
  • sprememb zakonodaje,
  • poklicnega usposabljanja in izobraževanja,
  • demonstracijskih projektov in
  • priporočil lokalnim skupnostim.

Prometni okoljski cilji

Indikativni cilji izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005 in danes ter napoved za leti 2020 in 2030.

V letu 2020 V letu 2030
Promet 27% 18%

Ob tem je potrebno poudariti, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil, do leta 2030 pa pričakujemo rast tovornega prometa med 60 in 80 % in potniškega prometa za 30 %.

Če želimo do leta 2030 doseči te cilje, moramo, poleg ukrepov v zvezi z zboljšanjem javnega potniškega prometa, na področju alternativnih goriv do leta 2030 zagotoviti, da bo npr. v strukturi osebnih vozil vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (skupaj skoraj 200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.

Akcijski program je usmerjen na naslednja področja:

  •  spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove   uporabe,
  •  informiranosti in medijskih strategij,
  •  finančnih spodbud in davčnih ukrepov,
  •  odprave administrativnih ovir,
  •  sprememb zakonodaje,
  •  poklicnega usposabljanja in izobraževanja,
  •  demonstracijskih projektov in
  •  priporočil lokalnim skupnostim.

Predlaganih je preko 50 ukrepov, ki lahko le kot celovit sistem zagotovijo, da bodo cilji doseženi. Ukrepi so namreč soodvisni in le kot celota zagotavljajo, da bo Slovenija lahko izpolnila različne zaveze na področju prometa. Predstavljajo optimalne, vendar realne rešitve, ki jih, sicer z velikim angažiranjem in napori, lahko uresničimo.

K zmanjšanju okoljskega bremena prometa bodo sicer največ pripomogli ukrepi na področju kopenskega prometa, ki se promovirajo v sklopu spodbujanja trajnostne prometne politike. Ključnega pomena pri tem sta zlasti spodbujanje peš in kolesarskega prometa v naseljih ter promocija in povečanje konkurenčnosti javnega potniškega prometa. Vendarle pa to ni dovolj.

Ne glede na zavezanost k izvajanju teh ukrepov, je namreč potrebno upoštevati, da razpršena poseljenost Slovenije pomeni, da bo javni prevoz v številnih predelih Slovenije le stežka nadomestil uporabo osebnih vozil.

Polnilnice za alternativna goriva

Cilje, zastavljene v strategiji in ukrepe, sprejete v akcijskem načrtu, zasledujemo tudi s pomočjo spodbujanja uporabe vozil na alternativna goriva. Trenutno imamo v Sloveniji 38 hitrih električnih polnilnic z močjo 43-50 kW, 115 električnih polnilnic z močjo do 22 kW in 92 počasnih električnih polnilnic z močjo do 3,7 kW. S temi polnilnicami že zagotavljamo ustrezno mrežo na jedrnem koridorju evropskega omrežja in dovolj veliko število polnilnic za vozila v Sloveniji.  Poleg tega je postavljeno 1 polnilno mesto za vodik, 115 polnilnic za utekočinjen naftni plin, 4 za stisnjen zemeljski plin in 2 polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin. V Sloveniji nimamo polnilnic za 100 % bio-dizel.

Vozni park počasi sledi polnilni infrastrukturi, opazen premik se je zgodil v letu 2017, ko se je število baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov praktično podvojilo. Tak trend se nadaljuje v letu 2018, ko je bilo registriranih 530 baterijskih električnih vozil in 133 priključnih hibridov. Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je tako skoraj 1700 (vsi tipi vozil), vendar njihovo število še vedno zelo zaostaja glede na količino polnilne infrastrukture, če računamo, da za 10 vozil zadošča 1 priključek.

Spodbude za nakup vozil na alternativni pogon

Ukrepi, s katerimi v Sloveniji spodbujamo nabavo vozil na alternativna goriva, so subvencije za nakup električnih vozil (EV), ki so tudi oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Možno je dobiti tudi ugoden krediti za nakup osebnih avtomobilov, motornih koles in koles na električni ali hibridni pogon pri katerih znaša emisija CO2 največ 110 g/km. Za vozila z izpusti do 110 g/km CO2 se obračuna nižja davčna stopnja (0,5 %) davka na motorna vozila. Odvisno od občine in ponudnika so možne brezplačne polnitve in parkiranje z vozili na električni pogon.

Projekti

  • Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.