Skoči do osrednje vsebine

Velika odvisnost od cestnega prevoza in avtomobilov ter nizka stopnja uporabe javnega prevoza bistveno prispevata k emisijam ogljika v Sloveniji. Emisije iz prometa so v letu 2018 povzročile 42,7 odstotka vseh slovenskih emisij CO2, kar je precej nad povprečjem EU (32,6 odstotka), in v absolutnem smislu še naprej naraščajo. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost bodo zato izvedene tudi reforme in naložbe za spodbujanje trajnostne mobilnosti.

Cilj reform in naložb komponente Trajnostna mobilnost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo železniškega in cestnega prometa.

Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa

Javni promet v Sloveniji je bil med pandemijo covida-19 zelo prizadet, saj se je število potnikov leta 2020 zmanjšalo za 75 odstotka.

Cilj reforme je spodbujati in izboljšati dostopnost in konkurenčnost javnega prometa, da bo lahko okreval po pandemiji. Z reformo bo na nacionalni ravni vzpostavljen integriran upravljavec javnega potniškega prometa, ki bo podpiral povezovanje železniškega in avtobusnega javnega prometa z medkrajevnim in mestnim prometom ter šolskimi in delavskimi prevozi.

Reforma bo izvedena do 31. decembra 2022, in sicer z začetkom veljavnosti novega zakona o javnem potniškem prometu ter vzpostavitvijo in začetkom delovanja novega upravljavca integriranega javnega prometa. To naj bi se odražalo v povečanju uporabe javnega potniškega prometa do 30. junija 2023.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.

Reforma na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva

Cilj reforme je povečati uporabo alternativnih goriv v domačem in čezmejnem prometu ter zmanjšati delež emisij toplogrednih plinov in onesnaževal iz prometa. Z reformo bo zlasti določen subjekt za usklajevanje potreb prometnega in energetskega sektorja, ki bo zagotavljal in usklajeval vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva ter tako okrepil odpornost prehoda na brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost.

Reforma bo izvedena do 30. junija 2022, in sicer z začetkom veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih v prometu in infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim bo tudi vzpostavljen nacionalni regulativni okvir na področju alternativnih goriv v prometu. Z novim regulativnim okvirom naj bi bilo v Sloveniji do 31. decembra 2025 izgrajenih vsaj 400 novih registriranih polnilnih ali oskrbovalnih mest za alternativna električna vozila poleg tistih, ki se financirajo v okviru slovenskega načrta za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - naložba

Cilj projektov, ki so predvideni v okviru naložbe, je spodbujati železniški promet in povezljivost z mestnimi središči. Izvedeni projekti bodo izboljšali dostopnost železniških postaj za širše prebivalstvo, vključno z invalidi. Izbrani projekti bodo izboljšali prevozne storitve za potniški in tovorni promet, in sicer z izvedbo naslednjih projektov:

  • nadgradnjo večjih železniških postaj na regionalnem omrežju - Grosuplje in Domžale;
  • nadgradnjo dela železniške proge Ljubljana–Divača, ki predstavlja glavno prometno povezavo med Primorsko in osrednjo Slovenijo in je del obeh koridorjev TEN-T, ki potekata skozi Slovenijo, in sicer sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja;
  • nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Jesenice;
  • nadgradnjo železniške postaje Ljubljana z odpravo obstoječih ozkih grl (1. faza).

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo prvega projekta bodo doseženi predvidoma 30. junija 2024, drugi in tretji projekt predvidoma do 30. junija 2025, četrta pa do 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 574,49 milijona evrov z vključenim DDV, od tega predvidoma 284,10 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojno ministrstvo in izvajalski organ: Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Končni prejemnik sredstev: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture - naložba

Gre za naložbene projekte za digitalizacijo železniškega in cestnega prometa, ki bodo zagotovili interoperabilnost, učinkovitejše upravljanje in izboljšanje varnosti. Cilj naložbe je zagotavljati zanesljive informacije o prometnem sistemu, da se izboljšata pridobivanje in izmenjava prometnih podatkov o stanju prometne infrastrukture in gibanju vozil v realnem času. Obseg:

  • Digitalizacija železniškega prometa: naložba spodbuja digitalno upravljanje in nadzor prometa prek evropskega sistema za nadzor vlakov (ETCS). Izvedena bo z javnim razpisom za dodelitev nepovratnih sredstev za nakup vlakovne opreme ECTS za nadgradnjo obstoječih voznih sredstev, ki ga bo organiziralo Ministrstvo za infrastrukturo. Cilj naložbe je nadgraditi 32 lokomotiv z opremo ETCS stopnje 2.
  • Digitalizacija 70 kilometrov cest: naložba bo med drugim vključevala nadgradnjo optičnega omrežja in nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov o prometu v realnem času, vključno s simulacijskim orodjem za načrtovanje, nadzor in napovedovanje prometa na avtocestnem omrežju ter aplikativnimi orodji za uporabnike. Z omogočanjem prilagajanja omejitev hitrosti v realnem času se pričakuje, da bo lahko upravljavec prometa preprečil nesreče in zastoje ter zmanjšal emisije.

Dejavnosti v okviru naložbe bodo dokončane do 30. junija 2026. 

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.

Končni prejemniki sredstev: prevozniška podjetja in DARS.

Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložba

Cilj naložbe je sofinancirati vzpostavitev polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Naložba vključuje vzpostavitev 482 javno dostopnih polnilnih mest za polnjenje brezemisijskih ali nizkoemisijskih  vozil.

Na podlagi predhodno izvedene analize obstoječega stanja in prihodnjih potreb po tovrstni infrastrukturi v RS bodo opredeljena kritična območja, v katera bodo finančne spodbude prednostno usmerjene, s čimer bomo zagotovili ustrezno geografsko razpršenost polnilne oz. oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu.

Cilji naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2025.

Skupna vrednost naložbe je ocenjena na 9,46 milijona evrov (z DDV), od tega predvidoma 7,75 milijona evrov sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.

Končni prejemniki sredstev: občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava, ožji javni sektor (državna uprava).