Cilj reform in naložb komponente Trajnostna mobilnost je spodbujati uporabo javnega prometa ter železniškega potniškega in tovornega prometa, uporabo alternativnih goriv v prometu ter digitalno preobrazbo železniškega in cestnega prometa.

Reforma organiziranosti javnega potniškega prometa

Javni promet v Sloveniji je bil med pandemijo covida-19 zelo prizadet, saj se je število potnikov leta 2020 zmanjšalo za 75 odstotkov.

Cilj reforme je spodbujati in izboljšati dostopnost in konkurenčnost javnega prometa, da bo lahko okreval po pandemiji. Z reformo bo na nacionalni ravni vzpostavljen integriran upravljavec javnega potniškega prometa, ki bo podpiral povezovanje železniškega in avtobusnega javnega prometa z medkrajevnim in mestnim prometom ter šolskimi in delavskimi prevozi.

Reforma bo izvedena z začetkom veljavnosti novega zakona o javnem potniškem prometu ter vzpostavitvijo in začetkom delovanja novega upravljavca integriranega javnega prometa. To naj bi se odražalo v povečanju uporabe javnega potniškega prometa do 30. junija 2025.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Nadgradnja reforme na področju uvajanja infrastrukture za alternativna goriva

Cilj reforme je podpreti uvajanje infrastrukture za alternativna goriva v sektorju prometa. Z reformo bo vzpostavljen sistem za strateško načrtovanje in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, izvedena integracija prometa v elektroenergetski sistem in vzpostavljeno financiranje prometa brez emisij.

Z reformo bo vzpostavljen nacionalni mehanizem spodbud za vzpostavljanje infrastrukture za alternativna goriva z vzpostavitvijo sistema za strateško načrtovanje in upravljanje infrastrukture za alternativna goriva (vzpostavitev in delovanje gospodarske javne službe); s pripravo državnih in lokalnih načrtov polnilne infrastrukture ter vzpostavitev nacionalne digitalne platforme za spodbujanje investicij ter z uvedbo sistemskega vira financiranja za postavitev strateško načrtovane infrastrukture za alternativna goriva in prehod na čista vozila.

Reforma bo izvedena z uveljavitvijo Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - naložba

Cilj naložbe je spodbujati železniški promet in povezljivost z mestnimi središči s pomočjo povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture. Cilj naložbe je tudi izboljšanje dostopnosti železniških postaj za širše prebivalstvo, vključno z invalidi.

Izbrani projekti bodo izboljšali prevozne storitve tako za potniški kot tudi tovorni promet, in sicer z:

• nadgradnjo večjih železniških postaj na regionalnem omrežju - Grosuplje, Domžale in Nova Gorica;
• nadgradnjo dela železniške proge Ljubljana - Divača,
• nadgradnjo dela železniške proge Ljubljana - Jesenice,
• nadgradnjo železniške postaje Ljubljana in
• nadgradnjo dela regionalnih železniških prog Jesenice - Sežana in Maribor – Prevalje - državna meja.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo prvega projekta bodo doseženi predvidoma 30. junija 2026. 

Vrednost naložbe je ocenjena na 765,9 milijona evrov brez DDV, od tega predvidoma 688,6 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojno ministrstvo in izvajalski organ: Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Končni prejemnik sredstev: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Digitalizacija železniške in cestne infrastrukture - naložba

Cilj naložbe je zagotavljati zanesljive informacije o prometnem sistemu, da se izboljšata pridobivanje in izmenjava prometnih podatkov o stanju prometne infrastrukture in gibanju vozil v realnem času. Naložba bo zagotovila boljšo obratovalnost sistemov za upravljanje ter s tem tudi učinkovitejše vodenje prometa in izboljšanje varnosti z digitalizacijo cestnega prometa.

Naložba obsega:

• digitalizacijo 70 kilometrov cest. Med drugim bo vključevala nadgradnjo optičnega omrežja in nakup cestnih detektorjev za zbiranje podatkov o prometu v realnem času, vključno s simulacijskim orodjem za načrtovanje, nadzor in napovedovanje prometa na avtocestnem omrežju ter aplikativnimi orodji za uporabnike. Z omogočanjem prilagajanja omejitev hitrosti v realnem času se pričakuje, da bo lahko upravljavec prometa preprečil nesreče in zastoje ter zmanjšal emisije. Naložbo bo izvedla Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).

Dejavnosti v okviru naložbe bodo dokončane do 31. decembra 2025. 

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za infrastrukturo.

Končni prejemniki sredstev: DARS.

Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložba

Cilj naložbe je sofinancirati vzpostavitev polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva. Naložba vključuje 368 polnilnih mest za električna vozila za splošno uporabo. Dodatnih 80 polnilnih mest bo v državni lasti in namenjenih uporabi za izvajanje upravnih nalog.

Na podlagi predhodno izvedene analize obstoječega stanja in prihodnjih potreb po tovrstni infrastrukturi bodo opredeljena kritična območja, v katera bodo finančne spodbude prednostno usmerjene, s čimer bomo zagotovili ustrezno geografsko razpršenost polnilne oziroma oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu.

Cilji naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2025.

Skupna vrednost naložbe je ocenjena na 9,46 milijona evrov (z DDV), od tega predvidoma 7,75 milijona evrov sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Končni prejemniki sredstev: občine, pravne osebe javnega in zasebnega prava, ožji javni sektor (državna uprava).