Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 21. 8. 1991: Demos predlaga Konferenco o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji; Slovenci v Italiji in osamosvajanje Slovenije

    Stranke vladne koalicije DEMOS so predlagale, da bi po vzorcu Konference za varnost in sodelovanje v Evropi oblikovali Konferenco o varnosti in sodelovanju v Jugoslaviji. Ob stikih med slovensko in italijansko vlado so se nadaljevala prizadevanja predstavnikov Slovencev v Italiji, da bi Rim mednarodnopravno priznal Republiko Slovenijo.

  • 20. 8. 1991: Bi državni udar v Sovjetski zvezi okrepil v Sloveniji poraženo jugoslovansko armado?

    Tega dne so bile oči svetovne javnosti uprte v Sovjetsko zvezo, kjer je državni udar trde linije komunistov in dela KGB ogrozil reformna prizadevanja Gorbačova ter sprožil številna vprašanja glede politične prihodnosti Evrope in predvsem razbite Jugoslavije. Politični analitiki so se bali, da bi morebitni uspeh pučistov utegnil znova okrepiti srbsko agresivno politiko in znova razplamteti vojno – tudi v Sloveniji, iz katere se je poražena armada umikala. V notranji politiki pa sta se kot novi ideološki temi izrabljali denacionalizacija in privatizacija.

  • 19. 8. 1991: Čim prej do polne suverenosti

    Slovensko predsedstvo je v razširjeni sestavi razpravljalo o aktivnosti Slovenije v procesu razdruževanja po preteku moratorija. Na seji je bilo potrjeno stališče, da mora naša država še naprej imeti pobudo v iskanju rešitev, ki jih bo treba čim prej opredeliti kot skupno izhodišče za vse pogovore tako v mednarodnih povezavah kakor za pogovore z drugimi deli Jugoslavije.

  • 18. 8. 1991: Brionski sporazum in njegova določila za jugoslovansko armado vedno bolj samo mrtva črka na papirju

    Na današnji dan je predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić na tiskovni konferenci napovedal, da bo odstopil, če bodo Srbi še naprej kršili brionski sporazum. Na drugi strani je JA v Sloveniji očitala slovenski strani kršitve istega sporazuma. Namestnik ministra Bogataj pa je pojasnil, da kršitve izvaja JA z nespoštovanjem dogovorjenega in enostranskimi potezami.

  • 17. 8. 1991: Nikoli več jugoslovanske vojske na slovenskem ozemlju

    Obtožbe, ki jih je general Andrija Rašeta, namestnik komandanta petega armadnega območja s sedežem v Zagrebu, izrekel na račun slovenskih oblasti, je odločno zavrnil namestnik slovenskega ministra za obrambo in vodja komisije za odhod JA iz Slovenije, Miran Bogataj.

  • Video

    David Sipoš: Kdor je vztrajen in verjame v to kar dela, bo uspel na svoji poti

    David Sipoš je v slovenski javnosti znan kot filmski ustvarjalec, režiser dokumentarno igranih filmov. Je prejemnik več priznanj z domačih in tujih filmskih festivalov, celo življenje povezan z ljubeznijo do domovine, do velikih, pomembnih Slovencev, med njimi je tudi njegov stari stric Fran Ksaver Meško, pisatelj in eden velikih ustvarjalcev 20. stoletja. S filmom skuša povezati Slovenijo, obuditi pomembne Slovence in trenutke naše zgodovine, kar ima, kot pravi, ves čas v mislih. Danes ima lasten filmski studio, večinoma ustvarja doma.

  • 16. 8. 1991: O dokončni usodi Jugoslavije se bo odločalo kmalu

    V palači federacije v Beogradu je 16. avgusta 1991 potekalo delovno srečanje osmih članov predsedstva SFRJ, ki so se dogovorili, da se bodo v prihajajočem tednu sestali člani predsedstva, predsedniki republiških skupščin, predsednik zvezne vlade in predsedniki republik. Razpravljali bodo o dveh ključnih odprtih vprašanjih, in sicer o delovanju pravnega in gospodarskega sistema v Jugoslaviji v času moratorija ter o odnosih v prihodnji skupnosti. Predvidoma naj bi bila to zadnja priložnost, na kateri se bo odločalo o usodi Jugoslavije, ki so ji še vedno pripisovali tri možne oblike organiziranosti – federativno ureditev, zvezo suverenih držav ali oblikovanje samostojnih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

  • Video

    Zastave na vrhovih - z Radiem Ognjišče na Triglavu

    Na Uradu vlade RS za komuniciranje smo trideseto obletnico samostojne Slovenije obeležili tudi s projektom 30 vrhov za 30 let, s katerim želimo poudariti lepote našega gorskega sveta, kjer se je v preteklosti pogosto odločalo o usodi Slovenije in njenih ljudi. V sodelovanju z Radiem Ognjišče smo izvedli več medijskih dogodkov v počastitev 30 obletnice samostojne države. Skupni projekt pa smo zaključili z vzponom na Triglav, kjer so zaplapolale slovenske zastave.

  • 15. 8. 1991: Zvezni premier Marković blokiral izvajanje Brionske deklaracije

    Ker jugoslovanski politiki z vojaško močjo ni uspelo uresničiti svojih interesov, je po končani desetdnevni vojni svoje aktivnosti preusmerila v izigravanje nekaterih dogovorov iz Brionske deklaracije. Med Slovenijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) je zato prihajalo do političnih sporov, ki so bili izraziti predvsem na področju gospodarskega sodelovanja. Številni politiki so namreč trimesečni moratorij osamosvojitvenega procesa razumeli kot priložnost za njegovo ustavitev v sicer neustavljivem razvoju dogodkov.

  • 14. 8. 1991: Publikacija Nove revije je tujcem v angleščini predstavila slovensko preteklost, trenutni položaj in zahteve

    13. avgusta je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel spregovoril o tem, da mora Slovenija sprožiti diplomatsko ofenzivo, da bo predstavila svoj položaj in zahteve Evropski skupnosti in svetu. Dan pozneje je izšla publikacija Nove revije, The Case of Slovenia, ki je lahko pomenila veliko oporo taki »ofenzivi«. Slovenija se je tudi prek športa poskušala samostojno uveljaviti v svetu. Hkrati pa je bila primorana v dialog z jugoslovanskimi oblastmi, od katerih je lahko pričakovala ponovno zasedbo meje ali celo napad.

  • 13. 8. 1991: Dejavna vloga Slovenije v prizadevanjih za mir na Balkanu

    Slovenska vlada je upoštevala priporočila Evropske skupnosti, naj se Slovenija dejavno vključi v reševanje jugoslovanske krize. Iz lastnih izkušenj je sicer vedela, da se v Jugoslaviji dogovori velikokrat ne upoštevajo in da bo proces zapleten. Upanje v skupen dogovor se je namreč že porušilo, saj so bili nekateri jugoslovanski voditelji za svoje cilje pripravljeni uporabljati orožje. Slovenski voditelji so se zavedali, da brez mednarodne pomoči jugoslovanske krize ne bo mogoče razrešiti, zato so tudi pozivali mednarodno skupnost, naj ukrepa bolj odločno. Politika omahovanja je namreč samo opogumljala generale jugoslovanske armade in srbsko politično vodstvo.

  • Franc Jeza (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljamo Franca Jezo, časnikarja, publicista, pisatelja, in velikega domoljuba. Jeza je tisti, ki je tik za mejo, na samem pragu Slovenije oziroma takrat še Jugoslavije, v času, ko semena slovenske pomladi še niso pričela kliti, s svojim neumornim in do skrajnosti predanim delovanjem zavzeto ter vztrajno ohranjal, poglabljal in širil idejo demokratične ter neodvisne slovenske države.

  • 12. 8. 1991: Politični brodolomci

    Na pogovore v Ljubljano je prišel zvezni premier Ante Marković, ki se je s predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom pogovarjal o nerešenih vprašanjih glede izvajanja Brionske deklaracije, vendar se nista mogla sporazumeti skoraj o ničemer. Jugoslavija je bila kljub brionskemu poskusu odložitve razpada države de facto mrtva. Tega so se začeli zavedati tudi številni slovenski funkcionarji, ki so prej zasedali pomembna mesta v zveznih organih in bili lojalni beograjskim centrom moči, zdaj pa so se vračali v Ljubljano in se potegovali za primerljive položaje predvsem v državni upravi. Ta je bila že prej preveč razbohotena, zato je vlada načrtovala njeno krčenje.

  • 11. 8. 1991: Slovenski politični vrh med Korošci pri Najevski lipi

    Z velikim navdušenjem je blizu dva tisoč Korošcev ob lepi avgustovski nedelji pozdravilo veliko število slovenskih državnikov, ki so se srečali pri najstarejši slovenski lipi nad Črno na Koroškem. Obiski visokih politikov v teh krajih so bili redki, zato so bili organizatorji počaščeni, ko so jih pozdravili predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, član predsedstva Republike Slovenije (RS) dr. Dušan Plut ter vrsta ministrov in drugih funkcionarjev.

  • 10. 8. 1991: Jugoslavija je napol živa samo še v športu

    Na dan svetega Lovrenca leta 1991 so se slovenski turistični delavci veselili vsaj delnega obliža na rano izgubljene sezone. V Zagrebu sta sestankovala Ante Marković in hrvaški premier Franjo Gregurić, vojna pri slovenskih sosedih pa se je nemoteno nadaljevala. Slovence je na klinično mrtvo Jugoslavijo še najbolj vezalo športno področje, kar se je med drugim pokazalo v tem, da se Olimpija ni mogla odločiti, ali sodelovati v slovenski ali jugoslovanski nogometni ligi.

  • 9. 8. 1991: Jugoslovanska vojska se umika, oklevanje glede mednarodnega priznanja

    Predstavniki jugoslovanske vojske so napovedali, da bodo do konca septembra 1991 umaknili iz Slovenije vse svoje enote. V severnoprimorski regiji je vojska brez zapletov že izpraznila 17 izmed 21 stražarnic ob meji z Italijo. Delegacija avstrijskih parlamentarcev je v Ljubljani odkrito povedala, da bi se s samostojnim priznanjem Slovenije zamerila Evropski skupnosti, v katero si trdno želi vstopiti.

  • 8. 8. 1991: Predlogi za spremembe v strukturi slovenske vlade – prilagoditev državne uprave novim razmeram večstrankarskega sistema

    Svet Demosa je razpravljal o spremembah v strukturi vlade. Koroški glavar Christof Zernatto je v intervjuju za avstrijski časopis Standard zahteval, da Slovenija prizna južno mejo Avstrije, če hoče, da se začno v Avstriji resno pogovarjati o priznanju njene neodvisnosti. V Beogradu se je sešla delovna skupina komisije predsedstva SFRJ za nadzor prekinitve ognja na Hrvaškem, kjer so soglasno sprejeli osem točk. V Pragi je zasedal krizni odbor Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) o Jugoslaviji.

  • 7. 8. 1991: Sloveniji znova grozi agresija

    Obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila tri najbolj pereča vprašanja: umik jugoslovanske vojske, tveganje za nov napad na Slovenijo in problem terorističnih napadov jugoslovanske vojske.

  • 6. 8. 1991: Nemčija priznava dejstvo slovenske in hrvaške osamosvojitve, preostali v Evropski skupnosti potrebujejo čas

    Medtem ko so v vzhodni Slavoniji in Dalmaciji na Hrvaškem divjali spopadi, ki so terjali tudi številne civilne žrtve, je Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) na nočni seji 6. avgusta 1991 soglasno sprejelo sklep o prekinitvi ognja na območju Republike Hrvaške in vojskujočima stranema naročilo, da se morata umakniti z bojnih položajev. Umik obeh strani z bojnih pozicij naj bi nadzirali zvezni predstavniki. A sklep ni pomenil nič drugega kot še en dokaz več, da nekdanja skupna država dejansko ni več obstajala, njene ustanove, tudi najvišja, pa so ostale le še črka na papirju.

  • Zedinjena Slovenija (Rojaki za samostojno Slovenijo)

    V rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si ta teden predstavljamo Zedinjeno Slovenijo, krovno organizacijo slovenske politične emigracije v Argentini, ki je znala v ključnih trenutkih naše zgodovine, ko je bil ogrožen obstoj Slovenije, združiti in povezati Slovence večih generacij in različnih nazorov po vsej Argentini ter aktivno in organizirano prevzela nalogo, da argentinskemu prebivalstvu in oblastem približa resnično slovensko stvarnost ter v čim krajšem času doseže mednarodno priznanje ter pripravi ugodne pogoje za sodelovanje na različnih področjih obeh držav v prihodnosti.